Brod na Muri: Kako zeleni so Zeleni?

So sedanji Zeleni Slovenije zeleni zato, ker se je njihovim veljakom pomešala modra in rumena barva?

Objavljeno
06. junij 2016 17.19
Jože Pojbič
Jože Pojbič

Naravovarstveniki so te dni v Ceršaku v reko Muro spustili trideset kečig, rib, ki naj bi simbolizirale svobodno pretočnost za sedaj še brez pregrad povezanih rek Mure, Drave in Donave. Izpust je bil del skupne kampanje Rešimo Muro okoljevarstvene multinacionalke WWF in kakšnih štiridesetih slovenskih in avstrijskih organizacij.
Med organizacijami, ki sodelujejo v kampanji, katere cilj je predvsem preptečitev gradnje murskih elektrarn, ob tem pa ohranjanje in izboljšanje naravnega stanja Mure, je še največ društev: od Zveze društev Moja Mura pa do društva za preučevanje rib, za preučevanje ptic, društva študentov naravoslovja, Ribiške zveze Slovenije, celo Gobarsko društvo Ptuj se je pridružilo kampanji. Pa nekaj zavodov, ki se ukvarjajo z naravo in njenim varstvom je poleg, ob tako zeleni temi pa se samo ena od teh organizacij že v imenu označuje kot zelena, namreč mednarodno društvo za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green.


Ni pa za Muro svoje besede zastavila slovenska politična stranka, ki se edina tudi v v svojem imenu razglaša za zeleno, stranka Zeleni Slovenije. To stranko že dolgo pogrešam ob vprašanjih ohranjanja Mure, ustanavljanja biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava, ob dilemah o smiselnosti izkoriščanja geotermalne energije kot ene od zelenih energetskih alternativ... Ob nobeni zeleni temi, ki se zadnja leta pojavljajo na Muri ali na njenem levem ali desnem bregu, Zelenih Slovenije ni poleg, pa čeprav so pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami imeli slogan »Glas za Zele Slovenije - glas za zeleno prihodnost Evrope« in čeprav se razglašajo za »edini original med zelenimi strankami«, verjetno slovenskimi.


A pogled na njihovo aktualno spletno stran hitro vzbudi dvome v njihovo resnično zeleno naravnanost: aktualne novice in teme na njej so Brglezovo domnevno kršenje ustave, različni rezultati raziskav javnega mnenja, »veleizdaja« Dušana Pluta, spomini na dobre čase prve Demosove vlade, ko so imeli Zeleni Slovenije 8,8 odstotka glasov, osem delegatov in tri ministre, obletnica plebiscita in razen poziva k okoljski odgovornosti ob mednarodnem dnevu Zemlje nič o okolju. Nič o Muri, nič o energetskih alternativah, nič o potencialno spornem pridobivanju plina pri Lendavi... In zadnja na spletni strani popisana akcija Zelenih Slovenije je bilo razdeljevanje brezplačnih drevesnih sadik leta 2014 pred evropskimi volitvami.


Če vsemu naštetemu dodamo še nič kaj zeleno nasprotovanje te stranke sprejetju zakona o parnerski zvezi in zelo aktivno podporo referendumu proti sprejetju tega zakona, bi človek pomislil, da je v zadnjih letih ta stranka »zelena« zgolj po naključju, ker sta se njenim veljakom po nesreči pomešali modra in rumena barva.
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.