Zgodbe izpod Triglava: Kandidati brez vsebin

Očitno politične stranke na lokalnih volitvah žanjejo nezaupanje, ki ga sejejo šefi v strankarskih centralah.

Objavljeno
23. september 2014 23.36
Blaž Račič, Jesenice
Blaž Račič, Jesenice
Lokalne volitve na zgornjem Gorenjskem na županskih mestih ne bodo prinesle bistvenih kadrovskih sprememb, kar ne bo presenečenje. Vendar to ni predvolilna ugotovitev, ampak ugotovitev o neprepoznavnem in neaktivnem lokalnem političnem okolju (ne govorimo o politiki lokalnih skupnosti, ampak o politiki v smislu boja političnih strank za oblast na lokalni ravni).

Kriza političnih strank na lokalni ravni je očitna in se najbolj vidi v kadrovski podhranjenosti. S tem sta povezani odsotnost znanja in (vsebinska) brezidejnost strank. Lokalne politične stranke so postale zgolj bližnjica do političnih funkcij v lokalnih okoljih, ne pa sredstvo za doseganje (vsebinskih) političnih ciljev.

Stranke so najbolj dejavne pred volitvami. Vendar se ta njihova »dejavnost« prepozna zgolj v prerivanju in komolčenju najbolj agresivnih kandidatov, ki se hočejo preriniti na izvoljiva kandidatna mesta – tudi za ceno očitkov o kršitvah pravil imenovanja kandidatov posameznih strank. Motivi posameznikov so torej zgolj dostop do korita in ugodnosti, kakršne so tudi (pre)dobro plačane funkcije, ne pa vsebina – torej politika kot sredstvo za doseganje ciljev skupnosti, kar se od strank (morda preveč naivno) pričakuje.

Na Jesenicah se še dobro spominjajo, da so imeli na lokalnih volitvah pred štirimi leti (ob šestih kandidatih političnih strank in brez nestrankarskih kandidatov) najslabšo volilno udeležbo v Sloveniji (le 33,8-odstotno). Liste nastajajo zaradi nezadovoljstva s političnimi strankami, na Jesenicah pa so nezadovoljstvo (z dvema nestrankarskima kandidatoma) artikulirali šele zdaj, kar se bo na volitvah pokazalo v volilni udeležbi. Očitno tamkaj še niso ugotovili, kar vsa Slovenija ve že desetletje in več, namreč da na lokalnih volitvah zmagujejo lokalno prepoznavni obrazi, kar praktično pomeni, da so za uspeh na županskih volitvah politične stranke kandidatom prej v napoto kot v korist. To je, denimo, potrdil Bogdan Janša, kandidat za župana Kranjske Gore, ki je očitno ugotovil, da mu kandidiranje na listi stranke SDS, katere član je in za katero je kandidiral pred štirimi leti, na lokalnih volitvah bolj škodi, kot koristi.

V štirih občinah zgornje Gorenjske politične stranke sploh nimajo svojih županskih kandidatov, saj nastopajo le kandidati s tako ali drugače nedvisnih list (v Žirovnici je le en kandidat, po dva na Bledu in v Bohinju, trije pa v Kranjski Gori). V volilno tekmo v Gorjah oziroma v Radovljici se nasproti aktualnemu županu z županskim kandidatom podaja le po ena politična stranka, medtem ko na Jesenicah politične stranke od šestih kandidatov kandidirajo štiri.

Očitno politične stranke na lokalnih volitvah žanjejo nezaupanje, ki ga sejejo šefi v strankarskih centralah. Vsebina na lokalni ravni za politične stranke ni bistvena, saj tamkaj vladata predvsem politični oportunizem in čakanje na dobro plačane funkcije.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.