Kdor poje, z(e)lo ne misli

Petje nas zdravi, tolaži in zbližuje, zato mora postati in ostati del našega vsakdana.

Objavljeno
20. november 2019 06.00
Posodobljeno
20. november 2019 06.00
Glas je treba negovati, izogibati se je treba okužbam, pevci morajo piti dovolj tekočine, a hkrati ne pretiravati s kavo in alkoholom. FOTO: Jure Eržen
Moja pevska kariera se je končala, še preden se je začela. Majhnega dečka me je oče, ki je delal na RTV, peljal pogledat njihov otroški pevski zbor, pa sem pred bučno gručo otrok zmrznil in se nisem hotel pridružiti kolektivu, ki je dolga leta pel pod budnim dirigentskim očesom strička Janeza Kuharja. Roko na srce, strahopetna odločitev je bila pravilna, saj moj glas, še posebno po puberteti, ni primeren za kakršnokoli pevsko nastopanje, zato se pri muziciranju raje posvečam instrumentu in sem modro tiho. Če pa me želja po petju vseeno premaga, je to v ozkem krogu razumevajočih in naklonjenih ljudi.Težava ni v mojem ...