Kdor poje, z(e)lo ne misli

Moja pevska kariera se je končala, še preden se je začela. Majhnega dečka me je oče, ki je delal na RTV, peljal pogledat njihov otroški pevski zbor, pa sem pred bučno gručo otrok zmrznil in se nisem hotel pridružiti kolektivu, ki je dolga leta pel pod budnim dirigentskim očesom strička Janeza Kuharja. Roko na srce, strahopetna odločitev je bila pravilna, saj moj glas, še posebno po puberteti, ni primeren za kakršnokoli pevsko nastopanje, zato se pri muziciranju raje posvečam instrumentu in sem modro tiho. Če pa me želja po petju vseeno premaga, je to v ozkem krogu razumevajočih in naklonjenih ljudi.Težava ni v mojem ...