Kolizije interesov

Dogajanje v četrtni skupnosti Črnuče v tem mandatu je burno kot še nikoli prej. Politično razmerje sil med Jankovićevo LZJ in njegovo koalicijo (SD in Desus) ter preostalimi »opozicijskimi« strankami je tako krhko, da nikoli ne veš, katera stran bo prevagala pri glasovanju. To ne bi bilo niti tako pomembno, če bi šlo za obrobne teme, kot so košnja trave, čiščenje ulic in druga »mala dela«, se pa zadeva zaplete, ko pridejo na vrsto za to skupnost strateške odločitve. Govor je seveda o projektih, ki bi močno spremenili podobo kraja ali prometno ureditev. Ta razdvojenost se je v zadnjih mesecih najbolj pokazala pri prenovi železniškega nadhoda v Spodnjih Črnučah in umeščanju nove poslovne cone v Nadgorici.

Pri prvem so četrtni svetniki najprej podprli čim prejšnje popravilo, nato pa je predsednik ČS Smiljan Mekicar z nekaj somišljeniki iz koalicijskih vrst LZJ začel akcijo, da bi sanacijo nadhoda opustili in jo nadomestili z novo povezovalno potjo po Šlandrovi in Poti k sejmišču. In dosegel, da so na začetku avgusta na seji odbora za urbanizem njegovi somišljeniki s petimi glasovi proti štirim preprečili sprejetje predloga, naj MOL nadhod nemudoma začne prenavljati. Po Jankovićevem prihodu na izredno sejo sveta ČS konec avgusta pa so mnenje spremenili (le zakaj?) in na septembrski seji skupaj z opozicijo celo soglasno potrdili avgusta zavrnjen predlog.

Zgodba s poslovno cono je prav nasprotna. Četrtna skupnost je maja skupaj s krajani, ki so zbrali 900 podpisov, odločno zavrnila njeno umestitev na 40 hektarih nadgoriških travnikov, njiv in gozdov, preteklo sredo pa odločitev spremenila. Županova koalicija je s šestimi glasovi proti petim premagala opozicijske svetnike in izglasovala sklep, da je v nadgoriški coni sprejemljiva umestitev centra varne vožnje. Nerodno pa je, da za uvrstitev tega sklepa na dnevni red seje predsednik ni pripravil nobenega gradiva, temveč le sklep, ki je nastal po nareku ljubljanskega župana. Ta jim je namreč konec avgusta »predstavil« projekt centra in se jim celo zahvalil, ker »so sprejeli predlagano rešitev za poslovno cono Nadgorica, in da o tem pričakuje sklep sveta«. In ta je res sledil. Kaj je v ozadju te ubogljivosti, lahko le ugibamo, je pa bilo med sejo na trenutke mučno, saj svetniki LZJ javno niso pojasnili, s čim jih je Mekicar prepričal, da so spremenili svojo odločitev. Bili so le tiho. Predstavnik Desusa pa je celo priznal, da ne ve, na podlagi česa se sploh odloča. A je vseeno dvignil roko za Mekicarjev sklep.

Če županu ni mar, kaj bi umestitev nove cone pomenila za tamkajšnje prebivalce zaradi močno povečanega prometa, hrupa (dirke gokartov, motokrosistov), izpušnih plinov in drugih okoljskih posledic pozidave kmetijskih zemljišč, pa bi morali vsaj četrtni svetniki razmišljati drugače. Prišleki bi hrup, emisije in gnečo le povzročali, domačini pa bi morali to vsak dan tudi prenašati.