Inštitut Panonia, organizator svetovnega kongresa o konoplji, ki bo konec meseca potekal v Lendavi, vljudno prosi vse udeležence, da delujejo v skladu z zakoni EU, Republike Slovenije in zakoni svojih matičnih držav. Za morebitne kršitve zakonov ne bo prevzel odgovornosti. Opozorilo v drobnem tisku na dnu obvestila je, vsaj kar zadeva konopljo pri nas, pa čeprav industrijsko, zelo umestno.
S konopljo je, kot vemo, v tej državi velik križ. Kot smo zapisali v Delu, je indijska konoplja v Sloveniji veliko bolj kriminalizirana, kot je povprečje za Evropsko unijo. Če je v EU z drogo povezanih v povprečju 18 odstotkov kaznivih dejanj in 82 odstotkov prekrškov, je v Sloveniji takšnih kaznivih dejanj kar 30 odstotkov in prekrškov 70 odstotkov. Število odvisnikov od marihuane se pri nas sicer povečuje, a ne odstopa bistveno od povprečja v Uniji, pač pa, kakor kaže, bistveno odstopa način kaznovanja uporabnikov. Naši organi pregona si zakon razlagajo tako, da tudi male uporabnike kaznujejo za kaznivo dejanje, ne le za prekršek. Že gojenje ene same rastline v domačem lončku je kaznivo dejanje, ker pomeni posest in predpostavlja celo preprodajo droge.
Državni uradniki in velik del »stroke« hkrati bijejo plat zvona, ker da se povečuje število odvisnikov od marihuane. Ob tem je slišati, da se število odvisnikov povečuje tudi povsod po svetu, kjer so države omilile zakonodajo ali celo dekriminalizirale marihuano, kot denimo v ameriški zvezni državi Kolorado. Toda pomembnejši del sporočila, namreč, da se hkrati zmanjšuje stopnja kriminala, da izginja črni trg, da je manj represije, država pa z davki celo nekaj zasluži, ostane zamolčan.
Skrb menda vzbuja tudi naraščanje števila zastrupitev. V ljubljanskem kliničnem centru so lani zdravili 30 ljudi – deset da se jih je zastrupilo s hašiševim oljem, 20 z marihuano. Številka je res večja kot prej, vendar neznansko majhna v primerjavi z več kot 3000 hospitalizacijami na leto zaradi vzrokov, ki jih lahko neposredno pripišemo alkoholu. Ena takšnih zastrupitev, ki je zelo odmevala, se je pred dvema mesecema zgodila v ekoparku pri Celju, ko je 15 udeležencev seminarja o konoplji pomotoma zaužilo piškote z marihuane, misleč, da gre za piškote z industrijsko konopljo. Njihovi »zastrupitvi« se je smejala vsa Slovenija, saj se je končala tako, da so »zastrupljenci« malce plezali po kozolcu in se tudi sami do solz nasmejali. Kljub temu so organi pregona in gasilci, ki so jih prišli »reševat«, z njimi ravnali – kakor je slišati od udeležencev seminarja oziroma »zastrupljencev«, kakor so jih označili pristojni zdravniki in mediji – resno in strogo skoraj kot s kriminalci.
Značilna za okostenel odnos stroke do večplastnosti konoplje je tudi njena ignoranca do znanstvenih študij. V svetu trenutno poteka 474 obširnih preiskav kanabinoidov tako v farmaciji kot v znanstvenih ustanovah. V Sloveniji medtem ni niti enega strokovnega članka – z izjemo objave dr. Gorazda Drevenška v Medicinskih razgledih – na to temo.
Toda, tudi če sprejmemo mnenje dela stroke, kako nevarna da je konoplja, je zelo čudno, da je pri nas stigmatizirana celo industrijska konoplja, v kateri skorajda ni za indijsko konopljo značilnega psihoaktivnega THC. Če kmet posevka industrijske konoplje ne prijavi v skladu s pravili, ga bo policija obravnavala kot pridelovalca droge. Šele letos spomladi je država s spremembo pravilnika za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje končno omogočila uporabo industrijske konoplje tudi v prehranske namene. Doslej se namreč v Sloveniji ni smela uporabljati kot dodatek v živilih. Uvozniki so denimo lahko uvažali in prodajali konopljino pivo, domači pivovarji pa ga niso smeli variti.
Podobno je s kanabionoidom CBD, ki nima niti sence psihoaktivnega delovanja THC, pač pa se kaže kot zelo zdravilen. Starši otrok z epilepsijo so prehranska dopolnila s to snovjo lahko uvažali oziroma kupovali po internetu, toda kot se pri takšnih tržnih proizvodih rado dogaja, ti izdelki pogosto ne ustrezajo navedbam na deklaracijah. Da bi sami pridobivali ta zdravilni ekstrakt iz konoplje, je seveda prepovedano. Celotna rastlina, tisočletja znana kot zelo zdravilna, je še naprej v prvi skupini najbolj nevarnih drog in je zato ni mogoče uporabljati v medicini.