Korenine

Ravno odnos do korenin oziroma ukoreninjenosti v kulturno in družbeno stvarnost predstavlja v aktualni politični situaciji temeljno ideološko razlikovanje.

Objavljeno
06. avgust 2020 06.00
Posodobljeno
06. avgust 2020 06.00
Do neke mere posameznik namreč stremi tudi k nesvobodi, k vpetosti v omejujoče in določujoče skupnosti. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Ko v teh dneh pohajkujem po gozdnih poteh, me vedno znova navdušuje lepota drevesnih korenin. Občudujem njihovo prepredanje in raztezanje, njihovo tiho navzočnost in skrito moč, ki sega vse do prostosti neba. Najbrž nisem edini. A ko razmislek nanese na neke drugačne korenine, se občestvo občudovalcev tako rekoč razpolovi. Ko razmišljamo o kulturnih in družbenih koreninah, se obnje začnemo kaj hitro obregati. Iz predmeta občudovanja se spremenijo v kamen spotike.Človekova ukoreninjenost predstavlja protipol njegovi težnji po osebnem osvobajanju, razlaga francoska filozofinja Chantal Delsol v delu Sovraštvo do sveta: ...