Levo mnenje: Ljubljanske sanje

No, tako, lokalne volitve so za vogalom. Tako kot preostala Slovenija bo o novem (pa bodimo iskreni – starem) županu v nedeljo odločala tudi Ljubljana. Ne vem, kako se zdi vam, ampak meni je bil tale mesec kvazi volilne kampanje dvanajstih kandidatov videti bolj kot potegovanje za županski stolček po liniji najmanjšega odpora kot pa kakšen resen boj. Nekaj plakatov, nekaj sloganov na prvo žogo, ena tantadrujka med kandidati, ki bi Grad podarila svojemu soprogu, na Kongresnem trgu pa uredila parkirišče za avtodome, en direktor Filharmonije, en Plemeniti, klasični Jazbinšek, nekaj medlih kandidatov novih strank in za zdaj očitno nepremagljivi alfa samec našega mesta – Zoran Janković.

»Jst bom volila Jankovića, edini, ki krade, a tudi kaj naredi, drugi kradejo, ampak nič ne naredijo,« je zapisala Ljubljančanka v eni od skupin za mamice na facebooku. Sledijo ji komentarji tipa »tudi če bi bil župan kdo drug, bi bili isto zadolženi in prav tako bi bila korupcija, ampak Ljubljana bi imela staro podobo« in »saj kradejo itak vsi, sam ta je vsaj kej naredu« pa »Janković pač muti, to je dejstvo, ampak mutijo itak vsi, pri njem se vsaj vidi, da je nekaj naredu«. Vohljanje za mamicami na facebooku in njihovim mnenjem o županskih kandidatih sem si izbrala zato, ker so one tiste, ki vzgajajo našo prihodnost. In, ta da – očitno bo otrokom dandanašnjim, se pravi bodočim voditeljem in delavcem naše države, leta 2030 dovoljeno krasti, ampak naj ukradeno le razdelijo z drugimi. Ob prebiranju komentarjev se mi je zazdelo, da se mamicam zdi sedanji župan skoraj kot Robin Hood, samo brez zelenih pajkic. No, ima pa titulo zelene prestolnice Evrope.

Ne trdim, da Janković krade, kaj takšnega si brez dokazov ne bi drznila zapisati, je pa zanimivo poslušati in prebirati komentarje tistih, ki so prepričani, da krade, a mu bodo vseeno dali svoj glas. Naše mesto je resnično padlo na glavo, in to večkrat.

Jankovićevi protikandidati govorijo o tem, da je Ljubljano treba vrniti Ljubljančanom, Jelinčič je na enem od prvih soočenj opažal, da meščani hodijo okrog zamorjeni, saj da jih redarska služba kaznuje na vsakem koraku, Damjanovič pa, da turisti, ki se sprehajajo po Kongresnem trgu, nimajo kje kupiti spominkov. Pri takšnih brezveznih izjavah ni torej nič čudnega, če se Janković ne boji, da bi ponovil poraz s parlamentarnih volitev, kjer je, citiram, »Slovencem poskušal dati sanje, ki smo jih uresničili v Ljubljani«.

V kotlini šentflorjanski bomo torej še štiri leta ostali na istem. No, najbrž bo še kakšno nezazidljivo zemljišče postalo zazidljivo, najverjetneje se bodo storitve ljubljanskega javnega holdinga še malo podražile, predvidevam, da bo v središču mesta še kakšen kafič moral skrajšati delovni čas, bržkone bo mesto financiralo še kakšno nepotrebno prenovo, kljub negodovanju stanovalcev razširilo Dunajsko cesto, morda narisalo še kakšen rumeni pas, ampak hej, uresničujemo sanje. Ni sicer čisto jasno, čigave in kdo ima od tega največ koristi, toda mamice s facebooka so zadovoljne. Drugi bomo pa v nedeljo pač ostali doma.