Mladina, srečno!

Mestna občina Ljubljana se je odločila prisluhniti mladim, pravijo. A za zdaj bolj kot ne samo na papirju. Junija so mladi sicer imeli možnost sodelovati na panelni razpravi, ki jo je pripravila občina, zatem so lahko podali še pisne predloge, s katerimi se je ukvarjala 12-članska občinska komisija, sestavljena iz ljudi z različnih področij in občinskih uradov. Predloge so pregledali, jih ovrednotili in zapisali v samostojno poglavje strategije MOL za mlade 2015–2024.

Bere se lepo, tudi sliši se prijetno, vseeno pa se nekateri od predlogov, ki jih je občina sprejela in zapisala v poglavje, ne ujemajo z dejanskim občinskim odnosom. Poglejmo: mladi so med drugim občini predlagali zagotovitev infrastrukture za mlade, ki jo vidijo v obliki prostorov za organizacije v mladinskem sektorju, javnih površin, športne infrastrukture ter v obliki podpore kulturnim prostorom in prostorom za coworking, kot so Poligon, Metelkova in Rog. In že tukaj se je privzdignila moja skeptična obrv, saj se iz vesolja vidi, da občina do teh treh prostorov nima prav nobenega odnosa.

Poligon, kreativni center, ki je nastal izključno na pobudo deležnikov in z njihovim trudom, od občine ne dobi nikakršne podpore.

Tamkajšnji »prebivalci«, vsi samozaposleni kreativci, so mi nedolgo nazaj zaupali, da so občino seveda zaprosili za finančno pomoč, toda župan Zoran Janković je njihovo dejavnost menda označil za pridobitno, zato po njegovem niso upravičeni do občinskega denarja. Še pred tem, ob nastanku centra, pa naj bi ga označil za premalo donosnega. Seveda niti eno niti drugo ne drži, le ozreti se je treba onkraj meja našega mesta, morda proti Dunaju. Tja, kamor občina sicer tako zelo rada gleda.

Kako si torej občinarji predstavljajo, da bi na tej točki prisluhnili omenjenemu predlogu mladih, ne vem. Prav tako nimajo nobenega odnosa do coworkinga, tako da tudi ta točka predloga pade na celi črti.

Vemo, da se občina pred turisti in drugimi obiskovalci mesta rada hvali z Metelkovo, ki je prav tako bolj ali manj brez njene podpore. O Rogu pa najbolje, da niti ne začnem. Občina ga »revitalizira« že leta, a prišli niso še nikamor. V strategiji razvoja kulture v MOL 2012–2015 so že aprila 2012 zapisali, da bo Rog do leta 2015 postal »živahno ustvarjalno središče«, ob gradnji centra Rog (kar bi se moralo prav tako zgoditi do letos) pa da bodo ustanovili zavod, ki bo »ustvarjalno umetniško žarišče na področju likovne umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter drugih kreativnih industrij«.

Toliko o občinskih strategijah, ki so praviloma visokoleteče, na koncu pa se izkažejo zgolj za neke papirje, ki jih je treba popisati, da se pač upravičijo številni občinski oddelki. Pod obe strategiji se je sicer podpisal Uroš Grilc, dolgoletni vodja oddelkov na MOL, kratek čas tudi kulturni minister.

Sliši se torej fino, tole z občino in mladimi. Ampak na žalost bo najverjetneje – vsaj po dosedanjih izkušnjah sodeč – vse skupaj tudi tokrat ostalo le kup črk na papirju. Zato se ne bi smeli čuditi statističnim podatkom, ki kažejo, da imajo mladi najmanj zaupanja v politični sistem. V raziskavi Raziskovanje o dohodkih in življenjskih pogojih iz leta 2013 so namreč sodelujoči med 15. in 29. letom svoje zaupanje v politični sistem ocenili s povprečno oceno dve (na lestvici od nič – brez zaupanja, do deset – popolno zaupanje). Zelo nizko zaupanje (ocene od nič do štiri) je tako izrazilo kar 80 odstotkov mladih. Ampak važno, da imamo strategije, mar ne?