Pred več desetletji je Ivan Križnar, ravnatelj na osnovni šoli, ki sem jo kasneje tudi sam obiskoval, prišel na drzno idejo: v avli šole je začel organizirati razstave prvovrstnih slikarskih in kiparskih del. Brez kake posebne zaščite, ob skorajda apokaliptičnem dvomu nekaterih, kaj vse se bo dogajalo z razstavljenimi predmeti.Zgodilo se ni seveda nič, nič ni bilo poškodovanega, nič ukradenega. Razstave, prisotnost umetniških del in redne otvoritve smo učenci doživljali kot nekaj samoumevnega, običajnega. V njih nismo videli priložnosti za vandalizem, kar bi bil verjetno prvi strah vsakega umetnika in ravnatelja. V njih smo ...