Naučena nemoč in volilna abstinenca

Podatki o neudeležbi na evropskih volitvah kažejo strašljivo sliko pasivnosti slovenskega volilnega telesa. Pa saj ni tako hudo.

Objavljeno
11. junij 2014 12.09
Volitve v evropski parlament. V Cerknici 25.5.2014
Aleksander Zadel, inštitut C.A.R.
Aleksander Zadel, inštitut C.A.R.
Volitve v evropski parlament pač nikogar v resnici ne zanimajo. Pri temah, ki bodo pomembnejše, bo udeležba višja. Kako visoka naj bi bila, če bi želeli biti zadovoljni? Kdo ve? Kar zadeva mene, bi državljan moral obvezno na volitve. Ne pravice, uzakoniti bi bilo treba obvezno volilno udeležbo. Državljan, ki želi uveljavljati katero koli pravico, ki mu jo omogoča ta država, recimo to, da ima osebno izkaznico, da lahko zaprosi za potni list, da uveljavlja znižano plačilo vrtca in podobno, bi se moral izkazati z dokazilom, da je volil. Zakaj? Zato ker tako pokaže odgovornost do tega, kdo v našem imenu sprejema odločitve, ki pomembno zaznamujejo naš vsakdanjik. Od tod naprej bi bila vsaka debata o nizki volilni udeležbi samo še hipotetična.

Povod za nizko volilno udeležbo sta najverjetneje globoko razočaranje nad politiko in politiki ter odtujenost bruseljske birokracije od posvetnih težav običajnega človeka.

Nadaljevanje kolumne Aleksandra Zadela iz inštituta za osebni razvoj C.A.R., si preberite na tej povezavi!