O izdajalcih

Od razkola v LDS pred trinajstimi leti je komunikacija med levoliberalnimi volivci in njihovimi predstavniki povsem odpovedala.

Objavljeno
07. marec 2020 06.00
Posodobljeno
07. marec 2020 06.00
Politike bi veljalo obravnavati podobno kot hišne ljubljenčke. Namesto nerealističnega pričakovanja, da bodo samodejno sledili našim željam in pričakovanjem, jim moramo dati jasne signale. FOTO: Jure Eržen/Delo
Pred leti je na malih zaslonih žel navdušenje šov z naslovom Šepetalec psom. V njem je ameriški kinolog mehiškega rodu Cesar Millan krotil pobesnele ali zgolj slabo socializirane pse. Še bolj od virtuoznosti televizijskega voditelja, ki je znal renčeče zverine že s pogledom in legendarnim tleskom ustnic spremeniti v pokorne in priljudne hišne ljubljenčke, so bila za gledalce privlačila pedagoška sporočila, ki jih je imel za same lastnike. Cesar ni verjel, da po naravi obstaja kaj takega kot »hudoben«, »nevaren« ali »neubogljiv« pes: krivdo za njihovo slabo vedenje je vselej našel v njihovem okolju. Natančneje, pri ...