Okoli prazne sklede

Spor okoli porabe 16 milijonov evrov med ministrstvom za zdravje in zdravstveno blagajno je le eden mnogih, težko razumljivih konfliktov med tema akterjema v zadnjih letih. Čeprav je jabolko spora vsakokrat nekoliko drugačno, se vedno znova zdi, da gre predvsem za merjenje moči in zvračanje krivde za to, da v zdravstvu ni vse, kot bi moralo biti, na »drugega«. Iskanje »zunanjega sovražnika« vedno znova utrdi vrste znotraj ZZZS. Komično je, da se v potegovanju za svoje rešitve eni in drugi sklicujejo na iste ljudi: ministri na volivce, ZZZS na zavarovance.

Nestrpni toni med vsakokratnimi ministri za zdravje in zdravstveno blagajno se – jasno – vedno sprožijo zaradi porabe zdravstvenega kolača. Sporekajo se, ker je skleda zaradi večjega števila bolnih in starih vse bolj prazna, in se pri tem izčrpavajo, namesto da bi združili moči v debati o tem, kako jo napolniti. A kot da vlada nekakšen konsenz o tem, da mora biti poceni, pa naj stane, kolikor hoče.

Pomanjkanje denarja sproža medsebojne sovražnosti na vsakem koraku. Bojne sekire dviga celo sindikat proti sindikatu. Včeraj je na primer Ladislav Rožič iz Zveze svobodnih sindikatov zagrozil z ustanovitvijo delavske zavarovalnice za zdravstvo, če bo zdravniški sindikat Fides še naprej zahteval višje plače. Ali lahko zdaj pričakujemo, da bo Konrad Kuštrin, predsednik Fidesa, napovedal, da zdravniki ne bodo več zdravili bolnikov, če ne bo Rožič zagotovil več denarja?

Sovražnost je nasploh glavno razpoloženje, ki ga odsevajo in s tem »vzdržujejo« tudi mediji. Ne le za zdravstvo, za celotno družbo. Pa bi bilo bolje, da bi se vsi skupaj ukvarjali z iskanjem rešitev. Za zdravstvo so na dlani. Nima smisla v nedogled si zatiskati oči.