Oktanski utrinki: Zimska oprema

Nekaj je gotovo: po mestnih središčih gre z vsakim biciklom bolje kot peš, čeprav gre slabo!

Objavljeno
04. november 2011 20.19
Posodobljeno
06. november 2011 08.00
Andrej Krbavčič, Na kolesih
Andrej Krbavčič, Na kolesih
Ste že zaštopali štumfe? Niste in najbrž sploh nimate pojma, kaj to pomeni, če ste razmeroma mladi. Ko se nogavice strgajo, pač kupiš nove, druge rešitve ni, boste rekli. Toda če nam prihodke še malo oklestijo in če Kitajci ne bodo več zastonj pletli, bomo morebiti znova natikali nogavice na žarnice (na navadne, na varčne ne bi šlo) in dolge ure potrpežljivo restavrirali preguljene pete. Cele nogavice spadajo med osnovno zimsko opremo. In še bolj rokavice.

Odporne, nepremočljive in dobro prilegajoče se rokavice potrebujete pri natikanju snežnih verig. In če nimate las, si nadenite vsaj kapo. Ko boste napenjali verige, bo snežni metež, bo veter, bo mraz. Predpisane so zimske pnevmatike ali verige, zelo natančno, glede rokavic, odeje, rezervnega goriva in kape pa predpisi ne rečejo nobene in je torej vsaka vlada zanič!

Tisti, ki ste že pred mesecem dni pospravili skuterje, motocikle in bicikle, bi bili presenečeni, ko bi videli, kaj vse že ponuja industrija opreme. Od zimskih pnevmatik (za skuterje dela dobre tudi naša Sava) do električno ogrevanih oblačil. Kdo se sploh še vozi pozimi z dvokolesnikom? Vedno več nas je! Kurirji, raznašalci časnikov, pic, ekstremni rekreativci, ekshibicionisti in tisti, ki nočejo ali ne morejo uporabljati avtomobilov in javnega prevoza. Pa modrikasti! To so zeleni, ki pozimi seveda malo pomodrijo. Idealno zimsko prevozno sredstvo je kolo. Ne električno, ki postane pozimi nemočno že po nekaj kilometrih, in te, brezdelnega, na njem preveč zebe. Navadno kolo, najbolje žensko, staro in na »kontro« je prava reč. Rekreativci bodo seveda v žabah sedli na svoje specialke s specialnimi pnevmatikami – ali jih je treba kaj mazati, kot smuči? Nekaj je gotovo: po mestnih središčih gre z vsakim biciklom bolje kot peš, čeprav gre slabo!

Torej, osnova zimskega kolesarjenja so prave pnevmatike. Zdaj jih dobiš, meni se zdi prava širina palec in tri četrt, pa dosti profila naj imajo. Presenetljivo dobro gre z njimi; ožje se ugrezajo, širše ne držijo smeri. Kakšne prestave ne škodijo, dovolj so tri in planetne naj bodo, da jih zimski posip ne uniči. Zimski posip je smrt za verige, ležaje, zavore in prestave, ne koristi niti okvirju in čevljem. Obnese se kakšno zaščitno sredstvo, kakšno voščeno ali pa olje tri krone – ne da bi delal reklamo. Kolo naj ima kontro – to je edina zavora, ki v tisti brozgi kaj prime. Baterijska svetilka je pozimi boljša od dinama, ki spodrsuje na mokri pnevmatiki. Pa veliko zvončkljajte, ne zaradi božiča, ampak ker pozimi večina prometnih udeležencev pozabi na obstoj kolesarjev! In ne natikajte vrečk in prtljage na krmilo – že poleti ste z njimi motovilili, pozimi boste zanesljivo padli. Vse naj bo pritrjeno na prtljažniku, spravljeno v košaro ali nahrbtnik. Staromodni klobuk z razmeroma širokim obodom je v dežju in snegu najboljše pokrivalo – precej manj v vetru.

Navsezadnje so v kompletu najboljše zimske opreme: peč, knjiga, glasba, kuhano vino in kakšno prijazno bitje: predeča mačka, tiha ženska ali odsoten moški.