Tiskane izdaje
Komisija za preprečevanje korupcije pod vodstvom sedanjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča je januarja 2013 objavila zaključno poročilo o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank. Ugotovila je, da sta predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković in predsednik SDS Janez Janša kršila protikorupcijsko zakonodajo – da Janković ni prijavil za najmanj 2,4 milijona evrov premoženja, Janši pa se je premoženje nepojasnjeno povečalo za 210.000 evrov.
Janković, so tistega znamenitega januarskega dne, ki je spremenil slovensko politično krajino, pojasnili na KPK, ni niti enkrat poročal o milijonskih finančnih prilivih, ugotovili pa so tudi več verižnih finančnih transakcij. Ugotovljeno je bilo, da je del omenjenih sredstev z različnimi nakazili, ki so se zgodila v enem samem dnevu, iz podjetja Grep končal na Jankovićevem osebnem računu.
V primeru Janše pa so ugotovili razpolaganje z znatnimi sredstvi, več kot 200.000 evrov, iz nepojasnjenega in neznanega izvora in dodatno netransparentno financiranje nakupa nepremičnine, pri čemer je pridobil premoženjsko korist v višini okoli 100.000 evrov od družbe, ki je poslovala z državo v času, ko je opravljal funkcijo predsednika vlade.
Tako dolg uvod je (žal) potreben, da se osveži spomin. Zakaj? Vrhovno sodišče je po Janševi pred dnevi delno ugodilo tudi Jankovićevi pritožbi na obremenjujoče poročilo KPK. Ker komisija osnutka ni poslala v izjasnitev obema akterjema, je nezakonito posegla v njegovo ustavno pravico, navaja sodišče. Tako Janša kot tokrat Janković sta po odločitvi vrhovnega sodišča praktično razglasila zmago nad velikansko politično zaroto, ki da se jima je zgodila. Pa je vrhovno sodišče sočasno odločalo o pravilnosti oziroma nepravilnosti vsebinskih ugotovitev KPK? Seveda ne. Tako – čeprav je poročilo umaknjeno s spletnih strani KPK – še naprej velja vse, kar smo o dvojici in evrskih cifrah zapisali v daljšem uvodu.
Še več, pri Janši se je KPK odločila za ponovitev nadzora. V poročilu, objavljenem konec letošnjega junija – pozor – znova ugotavlja nepojasnjeno povečanje njegovega premoženja. Kaj se bo zgodilo s končano finančno preiskavo, še ni znano. Zoper Jankovića je vložena zahteva za preiskavo zaradi kaznivega dejanja pranja denarja. KPK bo skoraj zagotovo nadaljevala tudi postopek nadzora nad njegovim premoženjskim stanjem. Odločitev, ali bodo znova prečesali očitke iz prvega poročila, bo znana kmalu.
»Kot pravijo Američani: 'When numbers talk, bullshit walks,' oziroma, povedano v slabem slovenskem prevodu, ko govorijo dejstva, številke na bančnih računih, preverjene informacije, prostora za politično demagogijo ne bi smelo biti,« je januarja 2013 dejal Goran Klemenčič. Ta si je, kot kaže, frazo deloma izposodil pri znamenitem ameriškemu kongresniku Michaelu Josephu Myersu - Ozziu. Ta je bil prvi (od ameriške državljanske vojne), ki so ga izključili iz kongresa. Prvi, ki je odletel zaradi korupcije. Kongresniki so ga pred vrata postavili s 376 glasovi proti 30. Prejel je 50.000 dolarjev podkupnine od agenta FBI, ki je delal pod krinko. Obsojen je bil na tri leta zapora in kazen 20.000 dolarjev. Na posnetku FBI je izrekel znamenti stavek: »Money talks in the business and bullshit walks.«
Bullshit je nič drugega kot poskus zavajanja in širjenja laži. Kot je takrat dejal Klemenčič – prostora za politično demagogijo ne bi smelo biti. Morda ga ni bilo leta 1980 v ZDA, ko je Ozzie letel iz kongresa, je pa od objave poročila KPK do danes v Sloveniji demagogija dobila domovinsko pravico. Kot je očitno obstala »pravica« dvojice, da javnosti ne predstavi celovitih, argumentiranih, dokazljivih in jasnih pojasnil, kako in na kakšen način se je povečalo premoženje. In mi smo v to njuno igro privolili, zato lahko še naprej trosita bikovske fekalije.
Naj ob koncu spomnimo še na februar 2011, ko je v Sloveniji veliko prahu dvignil mafijski skesanec Maurizio Prestieri. Ta je v pogovoru s pisateljem Robertom Savianom, avtorjem odmevne knjige Gomorra, Slovenijo označil kot raj za mafijo. Prestieri je med drugim dejal, da v Sloveniji ni protimafijske kulture, zato se lahko (njihovi) mafijci po državi gibljejo neovirano.
Ni jasno, zakaj se je zgornji odstavek znašel v tem tekstu.
