Pri esejih Josipa Brodskega, rusko-ameriškega pesnika in esejista, nas ne povleče toliko zgodba, kolikor bogatija avtorjeve izkušnje in miselni tok, ki na obrežje naše zavesti naplavlja vsakič nove aforizme. Najboljše izmed njih prežvekujemo tako, kot prežvekujemo dobre pesmi. »Če na ustvarjalnost gledamo od zunaj, je to predmet fascinacije ali zavisti; če jo motrimo od znotraj, pa je to neskončno urjenje v negotovosti in odlična vzgoja v pomanjkanju samozavesti,« zapiše o svojem poslanstvu. Brodski sicer govori o »ustvarjanju«, a jaz se bom tu omejila na poezijo – predvsem zato, ker se zdi, da prav v zvezi z njo ta misel ...