Tiskane izdaje
Srbija je rehabilitirala Dražo Mihajlovića, kar je na območju nekdanje Jugoslavije obudilo burne razprave. Bodo na Hrvaškem kmalu rehabilitirali Anteja Pavelića, v Sloveniji pa generala Leona Rupnika? Na družbenih omrežjih so se pojavili članki, ki dokazujejo, da je ameriške pilote pravzaprav reševal Mihajlović, ne pa Tito, ter da so z nacisti v resnici kolaborirali njegovi partizani.
Slovenci v Italiji so protestirali zaradi »hudo nespodobne provokacije«, za kar so označili napovedani pohod italijanskih neofašistov do slovenske meje ob stoti obletnici vstopa Italije v prvo svetovno vojno.
Ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne se je varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Lado Ambrožič spraševal, kaj smo pravzaprav praznovali: dan upora, dan velike prevare ali dan zločina, »saj so predstavniki slovenske oblasti na zborovanjih ob dnevu zmage v svojih nastopih skrbno izbirali besede, da ne bi žalili spomina na pobite domobrance v zgodnjem poletju 1945«.
Anonimni spletni komentator je opozoril, da že od hladne vojne traja pritisk za prevrednotenje zgodovine, »v katerem je celo v boju proti skupnemu sovražniku − nacizmu Zahod prevladal kot 'dobra stran', 'slovanski Vzhod' pa kot 'slaba stran'«.
Ugotavlja, »da se v Sloveniji ne sme govoriti o osvoboditvi in partizanih, ne da bi se omenjali povojni poboji. Na Hrvaškem se o njih prav tako ne sme govoriti brez omenjanja Pliberka in poboja ustašev. O sovjetski osvoboditvi Poljske se ne sme govoriti, ne da bi se omenila Katin in pakt Ribbentrop-Molotov. O sovjetskem uničenju nacistične vojske, osvoboditvi Berlina in sovjetskih 27 miljonih žrtev se ne sme govoriti, ne da bi se omenili 'množična posilstva' in 'Stalinova represija'«.
Poudarja, da po drugi strani »Zahod tovrstnih dilem nima. Ob normandijskem izkrcanju ni treba govoriti o desettisočih zbombardiranih Francozih kot postranski škodi. Ob zmagi nad Nemčijo ni treba govoriti o bombardiranju Dresdna in Hamburga, niti o 'množičnih posilstvih' zahodnih vojsk, niti o stradanju nemških vojnih ujetnikov. Ob osvoboditvi Italije ni treba govoriti o uničenem Monte Cassinu niti o desettisočih zunajsodno pobitih fašistih, je pa dobrodošlo govoriti o fojbah. Ob zmagi nad Japonsko ni treba govoriti o atomskih bombah.«
Pravi laboratorij za testiranje trenda zgodovinskega revizionizma, ki ne bi bil mogoč brez sodelovanja medijev, je v zadnjem času postala Ukrajina.
Verjetno ni naključje, da je na letošnji lestvici ameriškega Freedom Housa o svobodi medijev celo napredovala. Kljub nedavnemu brutalnemu umoru novinarja Olesa Buzine, aretacijah drugih opozicijskih novinarjev ter ugasnitvi številnih kritičnih spletnih strani, kar je ukrajinska tajna služba predstavila kot del borbe proti 'ruski propagandi'.
Kontroverzni ruski pisatelj judovskega rodu Izrael Šamir ima prav. V 20. stoletju si je človek poskušal podrediti naravo, v 21. stoletju pa poskuša spremeniti dojemanje realnosti. Pomembna niso dejstva in resnica, ampak samo še njihova interpretacija.
