Po Karađorđeviću 
in Titu še – Stojanović

Včeraj se je na Brdu pri Kranju iskrilo kot že dolgo ne. Naključno ali ne, toda v stavbi kongresnega centra sta sočasno zasedala slovenski gospodarski vrh in izvršni odbor Nogometne zveze Slovenije. Prvi je reševal usodo državice, ki je (ne)pričakovano zašla z začrtane poti, drugi je ustoličil selektorja reprezentance. Čas bo pokazal, kdo je bil bolj (ne)uspešen, vsekakor pa bo imel veliko lažje delo novi selektor. Slaviša Stojanović je namreč dobil v roke dobro naoljen stroj, ki je v veliko boljši kondiciji kot podalpska ekonomija.

O tem, zakaj se je poslovil selektor, ki je v zadnjih dveh letih odstavil tako ugledna trenerska imena, kot so Leo Beenhakker (Poljska), Guus Hiddink (Rusija), Radomir Antić in Vladimir Petrović (Srbija), smo že pisali. Zdaj je pomembneje, kako se bo nastalemu položaju prilagodil njegov naslednik, šesti selektor v zgodovini Slovenije. Gre namreč za izjemno prestižno, a odgovorno funkcijo, ki se lahko meri z vplivom premierja in predsednika. To je vedel tudi Matjaž Kek, ki je v zdaj znameniti izjavi ob svoji izvolitvi napovedal: »Menedžerjev ne bom ustavil pri reprezentančnih vratih, pač pa pet metrov prej.«

Kdo ve, morda je moral Kek posredno oditi prav zaradi tega dejavnika, kar bo potrdil ali ovrgel le čas. In tudi Stojanović se bo soočil z omenjenim problemom vrhunskega športa. Kako uspešen bo pri tem, bo – še tretjič – pokazal le čas. Ko smo marca – med tekmama z Italijo in Severno Irsko – napovedali identičen razplet zgodbe in kadrovsko kombinatoriko, ki je krožila po zakulisju (Stojanović, Kitić, Janković, Čeferin), so mnogi zagnali »halo« in povesili nos, a špekulacija je bila očitno pravilna.

Ne glede na to je pred Stojanovićem, ki velja za pragmatičnega trenerja in študioznega strokovnjaka, zelo velika naloga, cilj pa – glede na to, zakaj je odšel Kek – najvišji, to je le uvrstitev na svetovno prvenstvo v Braziliji. »Slave« ne potrebuje revolucije v reprezentanci, pač pa več individualnih pogovorov s ključnimi akterji druge nogometne pravljice. Ljubljančan je doživljal najlepši dan svoje kariere prav tam, kjer sta preživljala najlepše dni tudi Pavel Karađorđević in Josip Broz Tito. A včerajšnji dan je mimo, tekma z ZDA pa bližje, kot bi želeli. Stojanovićev izbor sodelavcev in seznam igralcev za spektakel z »jenkiji« bosta nedvomno razkrila veliko.