Zadnja leta se čedalje več govori o populizmu univerz in vednosti nasploh. V Španiji izhajajo zborniki s prispevki vpijočih v (evropski) univerzitetni puščavi, ki opozarjajo na ubijalske posledice bolonizacije in anglosaksonizacije izobraževanja, predvsem humanističnega. Nekateri, predvsem starejši predavatelji ugotavljajo, da je na njihovih katedrah vednost izpodrinila ideologija, raziskovanje birokracija, raziskovalno svobodo pa politična korektnost. Mlajše predavatelje bolj od literature zanima lastni CV, študentje pa so strokovnjaki za ekologizem, animalizem, feminizem, indigenizem, kolonializem, migrantizem in še kaj, o ...