Po enem tednu je jasno: če bi zgodbo o dobavi mask morali označiti z enim glagolom, bi ta bil – »zasačiti«. Beseda lepo povzema oba vidika afere: nekoga lahko zasačimo le ob nedovoljenem ali vsaj vprašljivem dejanju. Če iz zasede skočimo na nekoga, ki ne počne nič spornega, ne moremo reči, da smo ga zasačili. Po drugi strani glagol predpostavlja past, zvijačo.Mogoče je sicer nekoga zasačiti naključno: a ko tretja oseba snema ministrov pogovor in ga nato filtrira v medije, o naključjune more biti govora. In ko postane jasno, da se je pogovor snemal brez sodnega naloga, smo pred dvojno afero. Vsebina pogovora ne postane ...