Porazi zdaj še bolj bolijo

Slovenska hokejska reprezentanca se v teh stockholmskih dneh prvič doslej srečuje s sistemom sedmih tekem v skupini. Ko so pri mednarodni zvezi pred enim letom spremenili potek uvodnega kroga na prvenstvu, so se risi še v drugem kakovostnem razredu borili za vstop med elito, od katere se bodo – kot kaže po dosedanjem razpletu dogajanja na Švedskem – spet hitro poslovili. A takšna je pač slovenska hokejska zgodba zadnjega desetletja. Le dvakrat doslej so se risi na prvenstvu obdržali med elito, da pa bi se jim podvig vnovič posrečil, bi morali premagati vsaj eno od prihajajočih velikih tekmic – Češko, Švedsko ali Kanado. Kot da bi imeli v nogometu tekme odločitve z Nemčijo, Nizozemsko in Brazilijo …

Jasno, da se lahko v športu zgodi marsikaj, nenazadnje so včeraj v Helsinkih za pravo senzacijo poskrbeli francoski hokejisti z zmago nad Rusi, ki so rojakom za tako čaščeni Dan zmage pripravili pravo blamažo. Povrhu slovenska vrsta na prejšnjih tekmah s češko reprezentanco, tekmico današnjega popoldneva, nikdar ni bila prav posebej podrejena, po vsem videnem zadnjih let reprezentančni risi le niso tako daleč za najboljšimi na svetu kot nekoč.

A prav lahko se zgodi, da bodo spet vsaj za eno leto morali pomahati v slovo elitni druščini. Zgodba se ponavlja, le da tokrat marsikoga bolj boli kot ob prejšnjih prvenstvih. Kajti popotnica uvrstitve na olimpijske igre je zvišala pričakovanja javnosti, reprezentantom ponudila še več prepričanja o lastni moči. Jasno pa je, da so Kopitarjevi izbranci zablesteli v februarskih dneh sredi svojega tekmovalnega ritma, v Stockholmu pa je za nekatere naokrog že drugi mesec, odkar je odzvonilo ligaški sezoni. Ni preprosto sestaviti čvrste in nezlomljive celote med igralci različne tekmovalne pripravljenosti – brata Rodman sta prišla na prizorišče neposredno iz nemške končnice, za vratarja Kristana minevajo že dolgi tedni, odkar je nazadnje branil za točke v EBEL, Sabolič dnevno stiska zobe ob močnih bolečinah poškodovanih reber …

Slovenska reprezentanca mora biti za podvig stoodstotna na vseh ravneh. Naj si gre še za takšno medsebojno prijateljstvo, je že dolgo znano, komu pripadajo odločilne vloge. In ko jih ti opravijo z vrhunsko zbranostjo – tako kot v olimpijskih kvalifikacijah –, lahko prekosijo tudi kakovostnejše tekmece. Drugače pa v najvišjem kakovostnem razredu doživljajo zoprne spodrsljaje.