Pot

Oddežurala sem eno samo nočno izmeno v brežiškem begunskem centru, a od tedaj nosim v sebi bolečino in vonj tiste noči.

Objavljeno
01. september 2020 06.00
Posodobljeno
01. september 2020 06.00
Prebežniki smo vendar vsi. FOTO: Jure Eržen/Delo
Tako je torej videti konec, mi je šumelo v glavi med drsenjem navzdol. Obmirovala sem takoj, ko je bilo mogoče, ter mentalno, ker bi bil vsak premik lahko usoden, preverila stanje svojih udov. Sicer me je vse grozovito bolelo, a je bilo celo. (Šele zvečer sem ugotovila, kaj vse je upočasnilo moj padec. Splet naključnih sreč v nesreči je vsekakor manj verjeten od intervencije jate angelov varuhov.) Napol sem ležala na pohodniški palici, ki mi je pomagala ustaviti drsenje. Ergonomsko se je ukrivila; odslej bo primerna tudi za smukaške podvige. Ključna sta bila izjemno kakovostna spodnja majica in štremelj, za katerega se je ...