Potrošniška izštevanka

Višja cena ne zagotavlja večje dolgoživosti, saj proizvajalci tudi v najdražjih izdelkih uporabljajo enako načelo programirane zastarelosti.

Objavljeno
06. september 2014 20.37
iza/Gorenje
Lenart J. Kučić, Sobotna priloga
Lenart J. Kučić, Sobotna priloga
Med pripravljanjem kosila se je v kuhinjo privlekel vonj, ki ga niso mogli oddajati lonci ali nerodno zasmojena jed. Zasmrdelo je po prežgani elektroniki in umiranju električnega motorja, ki je omagal med vrtenjem bobna s perilom. Pralni stroj je po slabih sedmih letih dokončno odpovedal in popravilo bi bilo skoraj dražje od nakupa nove naprave.

V velikih trgovinah z belo tehniko je bilo razstavljenih na desetine pralnih strojev različnih blagovnih znamk. Najcenejši model iz kataloga so prodajali za dobrih 250 evrov, najdražji je presegel tisočaka, večina je bila nekje vmes – med 500 in 700 evri. Na nalepkah so bili napisani podatki o energijskem razredu, predvideni porabi elektrike in vode, glasnosti, velikosti bobna, hitrosti vrtenja centrifuge in nazivi uporabljenih tehnologij. Nekateri so imeli več gumbov, drugi manj. Potrošniki so bili zaradi velike ponudbe čedalje bolj zmedeni.

Pralnih strojev, ki jih je v velikem primerjalnem vseevropskem preizkusu priporočala zveza potrošnikov, ni bilo na zalogi ali so bili med najdražjimi v trgovini. Vsi prodajalci so zatrjevali, da je smiselno izbrati varčnejši in tišji pralni stroj s hitro centrifugo in več programi, ki je bil precej dražji od tistega z nekoliko slabšimi tehničnimi podatki, a niso znali povedati, kako pomembna je ta razlika v praksi. Nihče ni vedel, ali cenejši pralni stroj približno enako dobro opere belo perilo na najbolj običajnem programu kot dvakrat dražji model. Še bolj nemogoče je bilo izvedeti, približno kako dragi so servisi, koliko časa je treba čakati na popravilo in kaj natanko zajema podaljšana garancija, če se stroj pokvari po dveh predpisanih garancijskih letih.

Primerjalne tabele, spletne ocene, forumi in celo nasveti poklicnega preizkuševalca niso pomagali. Nazadnje je novega gospodinjskega pomočnika izbrala otroška izštevanka – med dvema približno enakima modeloma v akcijski ponudbi, ki sta imela petletno garancijo proizvajalca.

Na svojo otroško izštevanko sem ta teden velikokrat pomislil med sprehajanjem po berlinskem sejmišču, kjer veliki proizvajalci predstavljajo letošnje novosti na največjem evropskem sejmu zabavne elektronike in bele tehnike IFA. Televizorji so še večji, bolj ploščati in imajo ostrejšo sliko kot lani. Hišni aparati so – vsaj po zagotovilih razstavljavcev – bolj ekološki, povezani in pametni kot njihovi predhodniki. Elektronske tablice so cenejše in zmogljivejše, prav tako mobilniki, športne zapestnice in drugi kosi oblačilne elektronike. Vendar mi še tako dobro poznavanje ponudbe in izkušnje s preizkušanjem naprav ne bi prav dosti pomagalo, če bi si moral izbrati nov televizor, tablico ali prenosnik.

Izdelki so si kljub prizadevanjem oblikovalcev in marketinških oddelkov izjemno podobni, saj skoraj vse elektronske sestavine – zaslone, procesorje in motorje – izdeluje le nekaj velikih (azijskih) tovarn. Mobilne naprave obvladujejo tri velike platforme: Googlov android, Applov ios in Microsoftova mobilna okna, ki ponujajo približno enake funkcionalnosti in uporabnost. Lanski televizorji enako dobro predvajajo televizijske programe kot letošnji. Priljubljeni programi in aplikacije tečejo približno enako hitro tudi na starejših mobilnikih ali prenosnikih. Najcenejši in najdražji izdelki se sicer ločijo po odzivnosti, kakovosti materialov, oblikovanju in številu dodatkov, a pri večini vsakdanjih opravil ne opazimo večjih razlik.

Višja cena ne zagotavlja niti večje dolgoživosti, saj proizvajalci v vseh izdelkih (tudi najdražjih) uporabljajo enako načelo programirane zastarelosti, zaradi katerega bo moral potrošnik po nekaj letih zamenjati napravo – ker se bo pokvarila kmalu po koncu garancijskega obdobja in bo popravilo dražje od nakupa nove, ali pa ne bo več podpirala novejših aplikacij in storitev. Zato si pri izbiri novega izdelka ni več mogoče pomagati z blagovnimi znamkami, poznavanjem tehnologij ali staro modrostjo, da so poceni nakupi na koncu najdražji. V poplavi navidezne izbire in marketinško napihnjenih novosti lahko kupec kvečjemu počaka na veliki akcijski popust ter izbere model, ki je tisti trenutek najugodnejši in ima najdaljšo garancijo. Tudi če si na koncu pomaga z izštevanko – edinim nepristranskim svetovalcem sodobnega ozaveščenega potrošnika.