S praznino je križ. Verjetno vse, odkar smo se navadili nanjo gledati kot na neizkoriščeno priložnost. Nerealiziran potencial. Zapolnitev. Dokončanje. Uresničitev perfekcije. Meni pa se pogosteje zdi, da so res samozavestne družbe tiste, ki se ne zbudijo z impulzom po perfekciji ali z željo po dokončanju. Družbe, ki so sposobne praznino razumeti ne samo kot nezapolnjen prostor, ampak tudi kot odprto možnost za debato, kot platformo za vse nepredvideno, kar se lahko zaradi praznine šele zgodi. Praznina zahteva samozavest, in morda imamo ravno zato s prazninami pri nas še posebno velike težave. Vzemimo dva primera.V ljubljanskem ...