Obvezno se privežite, je ta konec tedna zapisal Die Zeit. Kajti letalo novega ameriškega predsednika, ki mu je v samo štirih mesecih uspelo razsuti politični ustroj države, utrditi sume o ruskem vmešavanju in »kontaminiranosti« svoje izvolitve, z odstavitvijo šefa FBI pa sebe in Belo hišo spraviti na rob »impeachmenta«, je pravkar poletelo proti Riadu.
»Se hecate?« bi se najbrž – tako kot pred nekaj dnevi, ko so mu sredi obiska pri Trumpu povedali, da je predsednik pravkar odstavil šefa FBI Jamesa Comeya – vprašal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Upravičeno, kajti narcisoidni Trump, ki je tik pred tem vrhunskemu ruskemu diplomatu kot šestnajstletni deček, ki bi rad pokazal, da nekaj ve o svetovni politiki, izdal skrivne podatke izraelskega Mosada, očitno ne ve prav dobro, kaj dela. S svojim hvalisanjem ni ogrozil le zaupanja in odnosov s ključno ameriško bližnjevzhodno zaveznico, ampak tudi življenja izraelskih agentov in njihove vire.
Prva postaja Trumpove turneje bo torej Saudska Arabija, ki velja za drugo ključno ameriško zaveznico na Bližnjem vzhodu in menda vse od časov Trumpovega republikanskega predhodnika Busha mlajšega nima nič z islamskim terorizmom, čeprav je bil Osama bin Laden od tam. Trump bo naftni kraljevini kot nepremičninski magnat v vlogi predsednika prodal za sto milijard »premičnin« v podobi težkega in lahkega orožja in s tem, podobno kot naslednji dan v Izraelu, utrdil koalicijo proti Islamski državi, hkrati pa še okrepil »protiiransko os«. In mimogrede »povozil« še Obamovo bližnjevzhodno politiko, ki, resnici na ljubo, tudi ni bila ravno uspešna.
Če bo šlo vse po načrtih Bele hiše, kar pri impulzivnem Trumpu ni nujno, bo predsednikovo letalo nato sredi prihodnjega tedna pristalo v Rimu, kjer naj bi Trump od papeža dobil blagoslov za svojo »protiteroristično« vojno, nato pa se bo prek Bruslja (vrh Nata in EU) konec tedna znova vrnilo v Italijo, na vrh G7 v Bariju.
Odkar obstajajo mednarodni odnosi v današnjem pomenu besede, je vsaka prva turneja novega ameriškega predsednika vedno čas, ko poznavalci pogosto že kar iz sledi, ki jih na nebu pušča predsednikov »Air Force One«, skušajo uganiti možne spremembe v ameriški zunanji politiki. Pri blebetavem, hitropoteznem, narcisoidnem in vase zaverovanem Donaldu Trumpu, ki si očitno domišlja, da je državo in svet z dovolj »možatosti« mogoče voditi tako, kot to počno mafijski botri, takih fines najbrž ne kaže pričakovati. Uspeh bo že, če kontroverzni predsednik v kriznih žariščih, kjer svetu že lep čas grozi, da bo dokončno padel s tečajev, ne bo z enim samim zamahom porušil vsega, in če mu bo med srečanji z zahodnimi partnerji (Nato, EU, G7), ki jih je njegova izvolitev povsem zmedla, uspelo vsaj približno prepričljivo pojasniti, kako si predstavlja izpeljati dva tako kontradiktorna procesa, kot sta »America first« in še vedno prva vloga ZDA v svetu.
Še največji uspeh Trumpove prve turneje v vlogi predsednika pa bo, če bo ta minila vsaj približno normalno, brez posebnosti, škandalov, neumnih tvitov, nepremišljenih izjav in nepredvidenih potez, in če predsednik med njo ne bo podobno nepremišljeno in domišljavo, kot je razsul pol Amerike, razsul še polovice sveta.
Tiskane izdaje
