Proti toku

So ženske, ki imajo pogum, da kljubujejo.

Objavljeno
22. december 2015 17.28
Komisarka za komunikacijsko strategijo Margot Wallström in komisar za znanost in raziskovanje Janez Potočnik
Saša Vidmajer
Saša Vidmajer
Ob Angeli Merkel na naslovnicah in lestvicah najvplivnejših figur leta so izstopale še številne druge, političarke, aktivistke, okoljevarstvenice, čeprav je njihov angažma manj opazen, bolj minuciozen. V času, ko pretežno moški politični establišment nima kake prave ideje, kako zaustaviti, omejiti konflikte in vojne, opažamo množino žensk in njihovo vztrajno prizadevanje za svobodo, enakost spolov, pomoč beguncem, v prid okolju, zoper vsakršno nasilje.

V Evropi in svetu so iz povprečja posebej štrlele tri: švedska zunanja ministrica Margot Wallström s feministično zunanjo politiko, ki je vznejevoljila Saudsko Arabijo, največjo izvoznico nafte in enega glavnih akterjev na Bližnjem vzhodu; predsednica Zdravnikov brez meja Joanne Liu, ki se ji je po napadu na bolnišnico v Afganistanu in številnih žrtvah naposled opravičil Obama; Regina Catrambone, ki z zasebno humanitarno organizacijo na Malti rešuje ljudi iz Sredozemlja, počne tisto, pri čemer je odpovedala Evropa. Vse močno odstopajo od mainstreama, glavnega toka, postavile so se v bran najranljivejših skupin: žensk brez pravic, žrtev vojn in nasilja, etničnih manjšin, civilistov v vojni.

Ko je švedski premier Stefan Löfven minulo jesen imenoval za prvo diplomatko Margot Wallström, je ta prècej napovedala feministično zunanjo politiko in predstavila vizijo. »Enakost spolov ni samo cilj, je prvi pogoj za varnost, razvoj, širše zunanjepolitične cilje«. Letos je idejo udejanjila, najopazneje v afrontu s Saudsko Arabijo.

Pred švedskim parlamentom je kritizirala človekove pravice v državi, ki je diktatura, kjer ima kraljeva družina absolutno moč; bičanje blogerja Raifa Badawija je označila za »srednjeveško«. Riad je brž odpoklical veleposlanika iz Stockholma, ministrici so odpovedali vabilo na vrh Arabske lige v Kairu, diplomatska kriza se je stopnjevala. Mislili so, da se bo Wallström opravičila, a je vztrajala. Švedska pa ni samo največja per capita donatorka razvojne pomoči, temveč tudi izvoznica orožja. Nazadnje se je odpovedala ekonomskemu interesu, v podtonu je bilo nedvoumno sporočilo, da Saudska Arabija za Švedsko pač ni več sprejemljivi kupec.

Ob oktobrskem letalskem napadu ZDA na bolnišnico v Kunduzu, kjer so delali Zdravniki brez meja, je bilo ubitih 23 ljudi, Joanne Liu pa ni sprejela pavšalne razlage. Pentagon je izjavil, da gre za napako, predsednica MSF je akt označila za vojni zločin. Ni pristala na preiskavo Nata in ameriškega obrambnega ministrstva, v skladu z ženevsko konvencijo je zahtevala neodvisno mednarodno humanitarno komisijo. Ameriški predsednik Barack Obama jo je poklical, se osebno opravičil, na tej ravni je obžalovanje velika redkost.

Na Malti izzivata uradno politiko soustanovitelja zasebne organizacije MOAS (Migrant Offshore Aid Station) Regina in Chris Catrambone. Njun humanitarni projekt za reševanje in pomoč plovilom v osrednjem Sredozemlju z ladjo Phoenix je doslej rešil skoraj 12.000 ljudi; prebežnikom dajejo hrano, vodo, zdravila, jih pospremijo do obale, usmerijo k registraciji za mednarodno zaščito. Medtem ko se politiki sestajajo na kriznih sestankih in ne naredijo nič, so se državljani na vseh koncih celine izkazali. Zakonca Catrambone sta svoje premoženje namenila za plemenit cilj.