Če naj človeku uspe postati to, kar mu dajejo sposobnosti njegovega uma in duše, naj bi govoril resnico. Predvsem sebi. Pa drugim? Pravijo - spet Sri -, da nismo dolžni povedati vsake stvari vsakomur, ker bi to lahko bilo bolj v škodo kakor v korist. Treba je reči le tisto, kar je potrebno. In to mora biti resnično, ne pa lažno, in človek s svojih govorjenjem ne sme imeti namena zavajati.
Zadnjih nekaj let se, med dolgimi urami, ko sem sam, največkrat v naravi in daleč od drugih, veliko sprašujem, kakšen del mojega življenja je prepleten z neresnico.
Sprašujem se zaradi sebe in sprašujem se zaradi svojega poklica.
Kolumno Primoža Kališnika, si v celoti preberite na tej povezavi spletne strani www.polet.si!