Davčna sezona doseže vrhunec prav sredi poletja, čeprav se nad njimi enakomerno pritožujemo vse leto. Tako je, ker konec julija finančna uprava vrne milijone dohodnine plačnikom, ki si davčno osnovo znižajo z družinskimi člani, zato je drugo letno vračilo davka trikrat večje od prvega, ki ga običajno opravi konec maja. Največ pa k vrhuncu poletne davčne sezone pripomore vlada, ki se je navadila, da se julija zbere na Brdu pri Kranju, preden se avgusta razkropi na počitnice dogodivščinam naproti.
Tako je bilo tudi letos. Ministri so tokrat najbrž delali še posebno dolgo v noč, kajti šele ob 4.32 po digitalni uri so slovensko elektronsko omrežje preplavila sporočila, da je vlada na Brdu »sprejela razrez proračunskih odhodkov«. Ob takih vznemirljivih sporočilih mi je žal, da je vse, po čemer je zaslovel mladi čarovnik Harry Potter, ujeto med platnice knjig. Predstavljajte si, da se v jutranjem svitu iz strešnih lin na Brdu pri Kranju dvigne jata sovic pismonošk, odprhuta po deželi in skovika: »Razrezali so odhodke, razrezali so odhodke ...« Sporočila, ki se po deželi razširijo ob zori, pač niso kar tako. Skoraj se mi je zdelo, da vidim ministre, ki vstajajo od ovalne mize na mehki preprogi in odlagajo srebrni servirni pribor, lopatice in rezila, s katerim so razrezali odhodke, rezino za rezino kolača, na katerem je pisalo 9,2716 milijarde evrov. Orodja se še drži smetana. Ali pa je le ediks?
»Razrezi odhodkov« za prihodnja proračunska leta bodo omejeni z zakonom o fiskalnem pravilu, ki temelji na ustavi. Slovenska oblast nam je tako predpisala, da smemo porabiti, kolikor bomo zbrali brez zadolževanja. Zdaj bo tako kot doma, kjer vsaka pametna gospodinja ve, da sme porabiti le, kolikor ima, so to fiskalno noviteto, ki izvira iz evropskih krogov, pozdravljali njeni privrženci. Dobro, to razumemo: ko slovenski gospodinji zmanjka denarja in si ga tudi sposoditi nima kje, ne more plačati položnic, ki so veliko breme za družino, in ko se nakopiči dolg za stanovanje, pride na vrsto deložacija, stanovanje gre na dražbo in nato najboljšemu ponudniku. To nam torej hočejo povedati svetovalci, ki v javnofinančnih zadevah hvalijo zdravo gospodinjsko pamet in skrajno varčevanje: če država zaradi fiskalnega pravila ne bo mogla plačati vseh položnic, jo bodo izselili in njeno lastnino na dražbi prodali najboljšemu ponudniku, morda prekupčevalcu, ki jo bo prodal naprej za višjo ceno, saj parcela ni tako slaba.
Takšne sive misli pritiskajo na nas, ko od vlade ob nemogočih urah dobivamo sporočila, da so razrezali odhodke za dve leti vnaprej, mi pa smo sredi poletja, no, sredi proračunskega leta, in pravkar smo brali dobre novice. Vlada pričakuje, da bodo davčni viri letos do konca decembra zbrali 6,87 milijarde evrov, a polovico dela so opravili že do konca junija, saj so davčni prihodki ob polletju dosegli 3,53 milijarde evrov, to pa je 51,4 odstotka »letnega plana«. Da, lahko si oddahnete, dobro ste delali. Ostali bomo pri davkih, ki jih plačamo državljani. V šestih mesecih smo zbrali dobro milijardo, več kot polovico letne dohodnine. Tudi davek na dodano vrednost plača potrošnik, v šestih mesecih so plačali 1,56 milijarde evrov. S trošarinami na alkoholne pijače je v proračun letos že steklo 50 milijonov evrov, prek tobačnega dima pa celo 195 milijonov evrov. Trošarina je še v elektriki, bencinu in kurilnem olju.
Velikih novic o davkih nekaj tednov ne bo, zdaj bodo proračunski uporabniki do 21. avgusta sami zase bolj na drobno sekljali deleže, ki jim pripadajo, potem pa bo vlada sredi septembra sestavila proračuna za dve leti, tako da izdatki prihodnje leto ne bodo presegli 9,2716 milijarde. Ne vem, kaj si mislite o vseh teh milijardah, pa tudi ne, ali vas sploh zanima, kdo jih bo porabil in kako. Razrezi odhodkov, ki jih bomo nazadnje brali v uradnem listu, bodo lepo pregledni, tudi poročila o izvrševanju proračuna in zaključni račun, a v njih zanesljivo ne bo nepredvidenih izdatkov slovenskega veleposlaništva v Parizu, najnovejše afere v slovenski diplomaciji, zaradi katerih je vlada odpoklicala veleposlanico. Takih novic ljudje, ki plačujejo davke, ne smejo preslišati. »Zadeva v Parizu je mehurček,« nam s prešernim nasmehom sporoča minister za zunanje zadeve Erjavec, kakor da je od predsednika vlade za igro pravkar dobil vedro milnice s slamico. To je to, zato so javne finance zanimive za državljane, ker se lahko veliki zneski razblinijo kot milni mehurček.