S totega konca: Fejsbuk župan

Naš Fejsbuk Andrej v abstraktnem svetu kljub drugačnim napovedim ne počiva. Še nedavno tega so se po totem koncu razširile govorice, kako da zaradi akutnega pomanjkanja časa prek fejsbuka ne more več komunicirati s totokončevskim življem, zaradi česar je nastal uradni občinski fejsbuk profil, za katerega davkoplačevalci na mesec primaknejo skoraj poltretji tisočak. Visenje na fejsbuku v časovnem okviru 24/7 pač terja nekaj energije in zakaj ne bi ob tem še kdo kaj zaslužil. Vendar si zaradi nekaj fičnikov res ne bomo pogrizli nohtov do komolcev, saj je to vse naše. In kar je naše, ni njihovo, tako da cekini dejansko le krožijo iz enega našega žepa v drugi naš žep.

A pustimo to, koga briga za denar, narod bo vse to že pozlatil. Poglejmo raje našega Andreja, ki se kljub konkurenci v lastni hiši ne da in na fejsbuku še naprej pridno koketira z volilnim telesom. Pravzaprav je njegov profil bistveno bolj zanimiv od občinskega, saj se lahko naključni obiskovalec ne le naužije nepogrešljivih informacij o dogajanju v lokalni skupnosti, ampak se seznani še z likom in delom prvega med enakimi. Nikakor namreč ne gre zanemariti objav, da si je na morju omislil nov klobuk, ki je nekakšen približek panamskemu slogu, da ga je na dopustu burja pregnala s plaže, kar je prebrisano izkoristil za ogled mesta, pomenljivo pa nam je pokazal tudi, kako v južnih krajih sušijo hobotnico.

Pa to še ni vse. Pozitivne vibracije dobesedno švigajo z njegovega fejsbuk profila. Le kaj bi mariborski nogometaši brez Andrejevih vzpodbudnih besed, potem ko jih je sredi Haloz nabrisal novinec v prvi ligi. Ko sam župan zakriči »Ni predaje!« je menda še najhujšemu skeptiku jasno, da je vrag vzel šalo in da mesto za svojimi žogobrcarji stoji v dobrem in slabem. Kapo dol pred takšnim navijačem.

Gremo dalje, saj je Andrejev fejsbuk profil neusahljiva zakladnica najrazličnješih dogodkov. Pomislite, na njem najdemo celo Kitajce, kar glede na razširjenost tega najštevilčnejšega naroda sicer ni nobena novica, poleg tega pa je v Mariboru kar precej kitajskih restavracij. Vendar Kitajci, ki gostujejo na najbolj popularnem fejsbuk profilu v mestu, niso neki prodajalci megle, ampak poslovneži, ki bi lahko mariborski voz potegnili iz blata. Zato le tako naprej. Invazije Kitajcev se, kajpak, ne bojimo, pravzaprav smo je lahko veseli, saj z napačne strani Trojan itak ne moremo pričakovati nič pametnega, pa naj še tako tarnamo. Fučka se jim za nas, rešiti se bomo morali sami. Če ne drugače, pa prek fejsbuka.

Najpopularnejše socialno omrežje ima namreč veliko moč. Če je ljudem uspelo prek njega križišče spremeniti v (fejsbuk) krožišče, ni vrag, da prek fejsbuka tega uspeha ne bi nadgradili. Zato vsi takoj na fejsbuk, v Sloveniji ima oblast ljudstvo.