S totega konca: Med Duplekom in Miklavžem

Totokončevski poslanec Matevž se je dokopal do presenetljivega odkritja. Ugotovil je to, o čemer se je šušljalo že mesece, vendar tega nihče ni upal povedati na glas. A naš poslanec nima dlake na jeziku in odkritje mu je očitno že pošteno paralo živce, zato ga je pač mimo glasilk spustil na svobodo in ga nesebično delil z javnostjo.

Torej, Matevž je odkril, da je toti konec, ki se je komaj izvil iz primeža sosednje prijateljske občine, (krajše Duplek), že požrla druga sosednja prijateljska občina, bolj znana pod imenom Miklavž. Zanimivo je, da obe občini ležita vzhodno od totega konca – ne vzhodno od raja, da ne bo pomote! –, zato geografsko gledano ne moremo trditi, da je štajerska prestolnica ukleščena med dve manjši sestrični, ki sta bili pred drobljenjem lokalnih skupnosti del ogromnega totega konca. Vendar bomo geografijo v konkretnem primeru zanemarili, saj ima poslanec Matevž najbrž prav. Toti konec se nikakor ne more izviti iz primeža interesnih skupnosti sosednjih občin.

Če se najprej ozremo nekaj let nazaj, brez umskega naprezanja ugotovimo, kdo in zlasti od kod je usmerjal usodo najlepšega med vsemi totimi konci. Politika se je kreirala v prijateljskem Dupleku, kjer ima naš bivši Franc velik bivalni vikend, čeprav tam uradno ni živel, temveč si je za kamuflažo stalno bivališče omislil ob vznožju Pohorja, sicer ne bi mogel postati prvi med enakimi. In ko se je zavihtel na vrh totega konca, je s seboj iz sosednje prijateljske podeželske občine pripeljal nekaj znancev, ki so mu pomagali kreirati usodo mesta.

Po demokratičnih demonstracijah je nepogrešljivega Franca zamenjal vstajniški Andrej, temu pa so na oblast posredno pomagali fantje iz druge sosednje prijateljske občine. Javna skrivnost je, da je menda prav peščica Miklavžanov (na tem mestu jih ne gre zamenjati z Miklavžem, prvim izmed treh dobrih mož), sprožila fejsbukovsko vojno proti Francu. In ta peščica upornikov brez razloga – le zakaj se Miklavž vpleta v totokončevske probleme? – se je po revoluciji začela zvito smukati okrog poznejšega zmagovalca županskih volitev, našega Andreja.

V zgodovino totega konca so se različno zapisali. Eden, ki z Miklavžem le simpatizira, saj je s totega konca, je po volitvah poniknil v prijetno ilegalo, drugi je postal svetovalec iz ozadja, tretji pa skrbi za strategijo in javno podobo občine. Skratka, ni jim hudega, za malico ali dve imajo. Sploh pa gre za prekaljene borce, saj sta vsaj dva, svetovalec Marko in strateg za javno podobo Saša, javnost nase opozorila že pred leti, ko sta z vsemi silami nasprotovala sečnji Miklavškega gozda. A so nasprotniki zverinicam iz tega gozda pristrigli kremplje, pa tudi tamkajšnji župan ni bil na njihovi strani. Še dobro, da jih je zdaj pod svojo perut vzel naš Andrej in jih malce potolažil.