Tiskane izdaje
Oni dan se je naš Andrej s svojimi pribočniki odpravil v London. Ako so si potniki na prvem letu s totega konca v prestolnico Združenega kraljestva prepevali tisto ponarodelo »Levo krilo nam gori, jupajda, jupajdi!« iz Andrejeve piar službe resda niso sporočili, so pa glasnike javnosti vseeno zasipali z vsem mogočim. Andrej pač ni šel lenarit čez Rokavski preliv, marveč je trdo delal za blagor totokončevskega življa. Zato mu od vsega srca privoščimo smukanje po najrazličnejših protokolarno-družabnih dogodkih, ker vemo, da se je v lastnem potu utapljal zlasti in predvsem zaradi nas.
Kajpak nas je Andrej, transparenten kot je, tudi na fejsbuku redno obveščal o praktično vsakem koraku, ki ga je napravil pred odhodom na Otok, na njem in ob povratku. Kar je super, saj si veliko Mariborčanov izleta v kraljevino itak ne more privoščiti, s pomočjo Andreja pa so lahko vsaj malce začutili utrip te lepe dežele.
Začelo se je na mariborskem letališču, ko smo se lahko na lastne oči prepričali, da naš Andrej ni in nikoli ne bo slepi potnik, saj ga je nekdo ovekovečil ob prijavnem pultu. Kolaž fotografij se je nadaljeval na letališki stezi v Southendu, torej že na angleških tleh, zatem pa je sledilo trdo delo. Posadil je potomko najstarejše trte na svetu, nazdravljal s tamkajšnjimi veljaki, tkal nove in negoval stare prijateljske vezi in še kaj bi se našlo. Seveda ob povratku ni pozabil na družabno omrežje naložiti fotografij vkrcanja v Angliji in izkrcanja na domači grudi. Da ja ne bo nobenega dvoma. Andrej je res letel tja in sem.
Ob povratku na toti konec je, kajpada, nadaljeval s piarovstvom. Pod perut je vzel nikogar drugega kot arabskega bogataša Hilala, ki se mu je zgodila velika krivica. Zaradi nakupa zemljišča, kjer je nameraval postaviti neko ameriško univerzo, je moral na policijo. Nesramnost pa taka! Pa kaj si mislijo tile možje postave, da so. Tako zelo so užalili človeka z debelo denarnico, da zdaj -šlekapac! - ne bo univerze, vrh vsega pa so hudo razkurili še Andreja, ki je prekršil lastno pravilo, da se v posle zasebnikov ne vpleta. Od notranje ministrice je namreč zahteval kar preiskavo preiskave. Huh! Samo predstavljamo si lahko, kako je ministrica Vesna oštela kriminaliste. Investitorje je vendar treba nositi na rokah, ne pa jih spraševati o načrtih. Vsakršno prijazno kramljanje o (pre)poceni nakupu velike parcele je tabu.
Andrejev vehementni odziv gre seveda razumeti. On je bil tisti, ki je Hilalu prodal zemljišče in potihem računal na odprtje kakšnega delovnega mesta, ki bi ga lahko potem odkljukal na svojem famoznem obljubarskem seznamu. Še sreča, da je v središču mesta vrata odprla nova samopostrežna trgovina, kjer je službo dobilo osemnajst ljudi. Če odštejemo sedmerico, ki jo je zaposlil v svojem kabinetu, mora torej Andrej do konca mandata ustvariti le še borih 4975 delovnih mest.
