S totega konca: Super piarovci

Ta naš Andrej ga včasih res pihne. Ko smo že bili tik pred tem, da mu izročimo medaljo, če ne kar kakšen manjši pokal, ker je javno zlil žolč na državno plačljivo televizijo, ki ni poskrbela za neposredni prenos nogometne tekme iz Ljudskega vrta med totokončevskimi in kazahstanskimi žogobrcarji, je tukajšnjemu življu vrgel novo kost za glodanje. Za pomoč pri komuniciranju je najel kar neke angleške strokovnjake, ki so po treh dneh obiska prišli do presenetljivega zaključka. Nezaslišano je, da za komuniciranje z javnostjo v drugem največjem slovenskem mestu skrbi le trojica občinskih piarovcev.

Kajpada! Povsem neumno bi bilo od plačanega piarovca pričakovati, da bo rekel, kako je pri nas komunikacijsko vse v najlepšem redu ter da za besedno interakcijo s totokončevskim občestvom povsem zadošča že omenjena trojica. Ne ne, šele zdaj lahko pričakujemo resnični komunikacijski razcvet, kajti obeta se izboljšanje komuniciranja z mediji pa tudi preostalo javnostjo.

Žal se Maribor ni znašel v osrčju nadaljevanja kakšne nenadkriljivo duhovite angleške serije v slogu Samo bedaki in konji. Niti glavnih likov, bratov Trotter, Rodneyja in Del Boya nismo nikjer opazili. Kaj šele njunega legendarnega rumenega dostavnika s tremi kolesi. To ni film. Vse skupaj je res. Ker občinskemu možganskemu trustu pač ni jasno, kako je treba komunicirati z ljudmi. Pa je odgovor tako preprost. Z odprtimi kartami. Brez nepotrebnega zavijanja svoje resnice v svetleč ovojni papir. Če te nekdo vpraša, koliko je ura, mu tudi ne začneš filozofirati, koliko bo odbila čez sedem ur, dvanajst minut in dvaintrideset sekund.

Verjamemo, da so nekatera novinarska vprašanja neprijetna, a javnost ima enostavno pravico izvedeti, kaj se dogaja za zidovi občinske palače, ki se napaja iz javnih sredstev, pa če je resnica tu in tam še tako boleča. In za to ni treba iz Londona na obisk vabiti strokovnjakov za komunikacijo na lokalni ravni. Ključ do uspeha je odkritost.

Verjemite, mediji z veseljem pograbimo pozitivne zgodbe. Samo ne poskušajte prodajati samopromocijskih bučk, kot je, denimo, ugotovitev novopečene občinske piarovke Simone, zakaj je obisk strokovnjakov z Otoka pomemben. Hja, pravzaprav tega niti ne vemo, kajti njena pisna izjava, ki je priromala z občinskega elektronskega naslova, je tako votla, da človek z njo res nima kaj početi.

Le kakšno korist bodo imeli občani od tega, ker je Simona na seminarjih spoznala številne strokovnjake in ker ji je v čast, da je eden od njih s sodelavcema prišel v Maribor in bo po njenem prepričanju kmalu nepristransko nakazal smer za uresničitev podobnih projektov, ki jih vsakodnevno izvaja s številnimi britanskimi občinami? Odgovor na to vprašanje je bržkone tako zapleten, da bi za razjasnitev potrebovali kakšnega strokovnjaka, ki bi nas prepričal, kako zelo se motimo, ker izigravamo nejeverne Tomaže.