Skupni imenovalec

Blejski občinski svetniki včeraj niso razpravljali o predlogu svetnika Jakoba Bassaneseja, da bi spremenili odlok o plovbnem režimu na Blejskem jezeru, s katerim bi lahko omogočili oddajo plastičnih plovil (kajakov, supov) v najem. Svetnik je namreč prvotni predlog spremenil v pobudo tako, da za zdaj odlok o plovbnem režimu ostaja v veljavi brez sprememb. Župan Janez Fajfar je prevetren in posodobljen odlok napovedal do začetka prihodnje poletne sezone.

Letošnje poletje, ko je pet podjetij v nasprotju z odlokom o plovbnem režimu oddajalo plastična plovila, je (spet) pokazalo, kje je blejski turizem. Razpet je na eni strani med željo, da bi bil Bled vrhunska turistična destinacija, in kruto realnostjo na drugi strani, v kateri morajo podjetja za preživetje od pisane množice turistov pobrati prav vsak evro posebej.

Bled je bil nekoč mondeno in prestižno letovišče, za kar je izkoristil izjemne naravne danosti, ki so ga soustvarili in zaznamovali ugledne blejske družine in njihovi gosti od blizu in daleč s kraljevskimi glavami vred. Pomemben pečat je Bledu dal Ivan Kenda, posestnik, lastnik Blejskega gradu in vile Zlatorog ter župan Bleda med letoma 1925 in 1927, ki je bil tudi stric svetovno znanega izumitelja Petra Florjančiča.

Peter Florjančič, ki je med drugim 12 let svojega življenja prebil v Monte Carlu, se družil z ugledneži vseh vrst z vsega sveta in spoznal vrhunski turizem v živo, danes o domačem Bledu pravi, da je kraj do začetka druge svetovne vojne skupaj z Monte Carlom in Opatijo sodil v samo špico svetovnega turizma. Obvoznico, ki bi Bled na daleč obšla (od glavne ceste bi se odcepila že pri Radovljici in se ob Savi Bohinjki ognila turističnemu kraju) so že tedaj načrtovali tako, da ne bi motila miru turistov.

»Bled je bil tako poznan, da so v obdobju po drugi svetovni vojni potrebovali desetletja, da so ga pokončali,« je neposreden Peter Florjančič, ki ugotavlja še, da so za te »uspehe« nekdanji direktorji hotelov dobivali celo nagrade.

Na Bledu so do danes ostali le interesi – interesi brez skupnega imenovalca. Predlog oziroma pobuda Jakoba Bassaneseja kaže prav to, da si prihodnost Bleda predstavlja vsak po svoje, skladno s temi parcialnimi interesi pa vsak (hoče) tudi ukrepa(ti).

Kakorkoli bodo na Bledu že ukrepali, bo posodobitev odloka le kozmetični popravek, nekoč sijoči Bled pa bo prihodnje leto le nekoliko manj siv in le še bolj povprečen. Celovitejšega načrta in denarja za dosego vrhunskosti na Bledu nimajo, dobršen del ugleda so zapravili, primanjkuje jim pravega znanja, pogrešajo jasno politično vizijo.

Začasno je župan Janez Fajfar sicer svetnikovo namero omilil, vendar se zdi, da je odveč vprašanje, ali ima v tretjem županskem mandatu dovolj politične modrosti in spretnosti ter ne nazadnje tudi politične podpore v občinskem svetu, da bo le poiskal skupni imenovalec blejskega turizma.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.