Snežniški razgledi: Občina urednica in njen sokol

Višje sodišče je ilirskobistriškega župana Emila Rojca oprostilo obtožbe okrajnega sodišča. Ni kratil človekovih pravic Zlatka Jenka v postopkih za volitve v državni svet leta 2012 in ni zlorabil uradnega položaja. Čeprav nobeno sodišče ni proučilo, ali so v Ilirski Bistrici volitve v državni svet bile in zakaj niso bile, ima Emil Rojc za to, da so bile, trden dokaz: potrjen zapisnik o prevzemu seznama izvoljenih elektorjev in kandidaturo za državnega svetnika na sedežu 2. volilne enote v Postojni. Zdaj veste!

Župan je to vsem nam sporočil kar sam. V intervjuju, ki si ga je napisal za strani Notranjsko-primorskih novic, ki jih dobi vsak nabiralnik in ki jih ureja Občina Ilirska Bistrica. Seveda si je te strani urednica Občina tudi sama plačala, ne pa Emil iz svojega žepa. Navsezadnje je občina na sončni strani Snežnika itak županovo podjetje. Niti v Postojni jim takšen stil vladanja ne uspeva najbolje, čeprav imajo tam listo »Mi znamo«. Mi v Bistrici pa takšne liste nimamo, a znamo. Župan skratka z intervjujem pove, kako nedolžen je. Na koncu se »za pošteno besedo« na sodišču še posebej zahvali obema takratnima podžupanoma, bratoma v sili, ki ga v predvolilnem in nato še v finalnem, sodnem obračunu z Zlatkom Jenkom res nista pustila na cedilu. Vsem, ki jim ni uspelo, da bi ga »diskreditirali«, mu »zrežirali politični proces«, ga »onemogočili kot župana« ali ga spravili za zapahe za »več kot šest mesecev«, župan želi več sreče prihodnjič. Tem bo sreča zadosti, drugim deli službe, volitve 2018 niso daleč.

A pustimo to brezplodno politiko in poglejmo, kako in kaj razvojni projekti. Pred kratkim smo na strehi Sokolskega doma nenadoma zagledali krovce, ob domu pa dvigalo. Čudo božje, Športna unija Slovenije se je po desetletjih odločila in bo zgradbo slavne več kot stoletne bistriške, naprej sokolske, potem pa še družbenopolitične zgodovine prekrila. In glej ga, vraga! Nismo dolgo čakali niti na drugo presenečenje. Zgodilo se je, kot si je v Primorskih novicah zaželel kustos Pokrajinskega muzeja Koper Ivan Simčič, da bi se zgodovinska stavba res vrnila v občinske roke, pravnemu nasledniku, prvemu slovenskemu sokolskemu telovadnemu društvu, ki bi se ustanovilo v Ilirski Bistrici. Ma ne vem, če je takrat Ivan že vedel, da se je hkrati s pojavom dvigala ustanovilo tudi Društvo sokolske mladine Ilirska Bistrica. Se je! S sedežem na Tomšičevi 12. In ne boste verjeli, tam je doma naš župan Emil Rojc iz SD. In njegov sin iz SD, naš občinski svetnik, predsednik novoustanovljenega društva, prvi sokol Borut Rojc. Ampak bistriški sokoli 21. stoletja so tam imeli sedež le nekaj dni, nato so si ga premestili na Jurčičevo 1, v itak županovo hišo, v kateri imajo sedež razna društva. Saj res ne vem, zakaj bi moral o tem glasovati občinski svet, o taki malenkosti!

Skratka, tako kot naša sodišča, tako naši zviti sokoli.