Resda smo na tvit čakali mesec dni, ampak zdaj vsaj vemo, da Sloveniji grozi teroristični napad. Niso Marsovci, najbrž niti Rusi, zagotovo pa so teroristi, ki hočejo uničiti mlado državo. Na svetovni lestvici terorističnih groženj (Global Terrorism Index 2019) sicer kaže, da je Slovenija uvrščena na zadnje (138.) mesto glede terorističnih groženj ali dogodkov, kar je seveda zelo dobro za slovenski turizem, saj je ni teroristično bolj varne države na svetu. Po drugi strani pa je podatek navzkriž z interesi slovenske vlade, zato lahko sestavljavci te lestvice v kratkem pričakujejo ostro protestno pismo iz vladnega kabineta gospoda Janeza Ivana. Kako si drznejo!
Šele zdaj smo namreč izvedeli, kaj se je 7. maja okoli 11. ure dopoldne dogajalo na italijansko-slovenski meji. Tega dne sta se dva vojaka dobronamerno sprehajala po kraški gmajni, nakar ju je sredi idilične poti presenetil Rambu podoben Terminator ali Predator in ju z najsodobnejšim laserskim orožjem 5G prisilil, da sta pokleknila, medtem pa ves čas meril z dvocevnim topom v njuni glavi. Ko je slišal, da govorita s cviček naglasom, se jima je opravičil in jima zabičal, naj o dogodku ne črhneta.
Po podatkih kontra-obveščevalnih trol služb je šlo za eno najhujših terorističnih provokacij in napadov na Slovenijo, ki jo podpihujejo teroristi, titoisti in komunisti. Najnevarnejši so Antifa teroristi, na katere menda opozarja celo spoštovani g. predsednik Trump. To so vsi tisti, ki ne izbirajo orožja proti fašistom in nacistom. Med največje Antifa teroriste prejkone sodita tudi pokojna Ike (Dwight Eisenhower) in general George Patton, seveda, saj sta bila strah in trepet nacistov ter fašistov. Da ne govorimo o angleških in ameriških vojakih, ki so se s partizani v džipih vozili po Trstu že maja 1945.
Nič hudega sluteči slovenski vojaki so na prijateljski meji pričakovali pršut, teran, morda kako pico ali špagete z gobami, ma teroristov res ne. Trol špijunaža je razkrila, da se razkrinkana teroristična družina ukvarja s športom, humorjem in zamejskim slovenstvom, to pa je seveda najnevarnejša možna mešanica sodobnega tržaškega terorizma. Zato general Matej dobro ve, kam pošilja svoje vojake. Vojska se nikoli ne zmoti, nikoli ne laže, ampak ima vedno pod kontrolo vse možne strani iste zgodbe. Saj na pamet obvlada Rašomona in mojstra Kurosavo.
Če kdo po vsem tem pričakuje, da se bo slovenski veleposlanik v Italiji Tomaž Kunstelj opravičil odgovornemu uredniku Primorskega dnevnika in tržaškim novinarjem, se bridko moti. Kunstelj je že ob prvi objavi vedel, da so v Primorskem dnevniku »z grobim nespoštovanjem osnovnih novinarskih pravil objavili nepreverjeno pričevanje o domnevnem incidentu na meji in s tem naredili veliko krivico Slovenski vojski ter ji prizadejali eno najhujših obtožb v njeni zgodovini«. Tomaž Kunstelj je takoj pisal najvišjim predstavnikom italijanske države. Toplo jim je priporočil, naj natančno ugotovijo, kaj je v ozadju fantomske afere. Zdaj bo moral pismo dopolniti in od njih zahtevati še pojasnilo, zakaj dovoljuje antifašističnim teroristom fantomske napade na Slovenijo.
V petek je Izolo obiskala ministrica Aleksandra, ki je izvedela, da je Izola pred prvo svetovno vojno premogla 900 ribičev in več kot 1500 delavk v ribiški predelovalni industriji. Ko je novinar TV Slovenija videl, da bo v muzeju visela tudi stara fotografija izolskega ribiča z velikim, več kot 200-kilogramskim tunom, je iz njega pljusknilo naključno in nenamerno teroristično vprašanje, ali ve, kdaj bi si lahko Slovenija spet izborila vsaj minimalno kvoto za ulov tunov. Ministrica, ki v teh terorističnih časih seveda nima časa za banalno ribištvo, je previdno vprašala, ali v našem morju sploh premoremo tune.
Vprašanje je na mestu, saj lahko v trgovinah vsak dan vidimo, da tuni prihajajo iz Rio Mareja. Tisti iz Tržaškega zaliva so bojda plod govoric. Če bo ministrici res uspelo urediti ribiški muzej, bo s tem zaokrožila eno od velikih poslanstev slovenske osamosvojitve. Saj ni države na tem svetu, ki bi ji v pičlih 30 letih uspelo za 60-krat zmanjšati ulov rib. Če bi slovenskemu svetlemu zgledu sledil ves svet, bi nam ribe iz prenaseljenega morja same skakale v čolne. Ampak trud je trud, namesto s svežimi ribami nas bodo hranili s spomini na bogato tradicijo. (Upajmo, da ne teroristično).