TEŠ6: In potem vse črno je bilo

Ko sta Victor Marchetti in John D. Marks leta 1974 napisala knjigo Cia in kult obveščevalne dejavnosti, ju je čakalo neprijetno presenečenje. Ameriška vlada je namreč prvič v zgodovini, še preden je šla knjiga v tisk, pred sodiščem dosegla cenzuro skoraj sto sedemdesetih različno dolgih odstavkov, od vrstice ali dveh do celih strani.

Založnik je namesto cenzuriranih odsekov teksta v knjigi pustil enako velike praznine in tako sredi sedemdesetih, ki smo jim v Jugi rekli svinčena, grafično prikazal odnos ameriške oblasti (konkretno, špijonske agencije Cia) do svobode tiska, kadar so v igri neprijetnosti. Knjiga na dobrih štiristo straneh je bila, tudi zaradi cenzure, velika uspešnica in je pripomogla k takratni reformi podivjanih ameriških obveščevalnih služb.

Dokument z naslovom Obvladovanje denarnih tokov skupine HSE zaradi investicije v blok 6 ima sicer »zgolj« sto sedemdeset strani, a je cenzure v njem veliko več kot v knjigi Marchettija in Marksa. Gre namreč za revizijo projekta TEŠ6, ki jo je za obdobje od leta 2012 do danes opravilo računsko sodišče in je, takole čez prst, cenzurirana v dobrih osemdesetih odstotkih.

Vodstvo Holdinga Slovenske elektrarne je nam­reč izkoristilo možnost in v revizijskem poročilu počrnilo tiste dele besedila, za katere meni, da predstavljajo poslovno skrivnost. Poglejmo ta stavek v počasnem posnetku: vodstvo družbe, ki je v stoodstotni lasti Republike Slovenije, je vrhovnemu revizorskemu organu taiste Republike Slovenije prepovedalo objaviti kakršnekoli relevantne podatke, ki bi državljanom (če hočete: lastnikom) Republike Slovenije povedali, ali bo treba po bančni v kratkem krpati še kakšno luknjo.

Če smo v poplavi črnine prav razbrali sence, je šel HSE v svoji poslovnoskrivnostni vnemi tako daleč, da je počrnil (se pravi, cenzuriral) ne le podatke v ugotovitvah poročila, ampak celo konkretno priporočilo sodišča za prihodnje ravnanje. Če ne verjamete, odprite poročilo na strani 105, kjer je počrnjen tekst med dvema tankima črtama, med katerima so v drugih delih poročila zapisana priporočila družbi HSE.

Črne barve je v revizijskem poročilu toliko, da bi njegovo tiskanje precej izpraznilo kartušo vašega tiskalnika. Res, ob vseh geslih, misijah, pripombah in priporočilih v 170-stranskem dokumentu manjka tisto, ki bi bralstvo pozivalo k odgovornemu odnosu do okolja z navodilom, naj poročilo tiskajo le v skrajni sili.

Za precejšnjo dozo ironije je s poročilom poskrbelo tudi računsko sodišče samo. Na notranji strani platnice je namreč zapisano poslanstvo institucije, kjer med drugim piše, da »računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih razkritjih poslovanja državnih organov in drugih uporabnikov javnih sredstev«. O objektivnosti poročanja ni dvoma, težava je z njegovo pravočasnostjo.

Zgodba o TEŠ6 ni od včeraj. Prav na tem mestu smo, nikakor ne prvi, pred skoraj petimi leti (Nedelo, 21. novembra 2010) ugotavljali, da se zgodba o TEŠ6 nekje ne izide. Bodisi pri ceni investicije bodisi pri količini elektrike, ki naj bi jo šesti blok proizvedel. Že takrat je bilo jasno, da bo projekt stal najmanj 1,2 milijarde evrov. Danes števec stoji pri malo manj kot 1,5 milijarde, pri čemer bo, kakor pišejo kolegi pri časniku Finance, družba TEŠ do leta 2020 pridelala še dvesto milijonov izgube.

In vendar si je računsko sodišče vzelo kar precej časa, da se je revizije gradnje šestega bloka sploh lotilo. Pa še to mukoma, februarja 2014, saj je še konec decembra 2013 predsednik računskega sodišča Vesel menil, da za revizijo same gradnje objekta sodišče sploh ni pristojno. Kar je seveda povsem legitimna interpretacija zakonodaje. A v kontekstu iskanja krivcev vzbuja skrbi.

Predstavniki računskega sodišča so namreč na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila ugotavljali, da sta HSE in TEŠ leta 2012 pri odločanju o poroštvu za 440 milijonov evrov posojila zavedla vlado in parlament. Trditev je napačna oziroma ni dovolj smela: vlada in parlament sta v tistem času naravnost prosila, da bi ju zavedli, pri čemer so rade volje sodelovali težkokategorniki iz domnevno mrzkih si SD in SDS, ki sta se kako leto prej ravno zamenjali na oblasti.

Računsko sodišče obljublja, da bo zgodbo nadaljevalo. Upati je, da se pri tem ne bo vdalo težnji po ekskulpiranju posameznikov in institucij, ki so za fiasko TEŠ6 politično odgovorni. Tu se zgodba, razen (samo)destrukcije stranke Zares, ki je nanjo opozarjala, ni premaknila niti za ped.