Tlačani in knezi: Janša in Cerar na našem dvorišču

Kakor da tlačani nimamo že sami dovolj razmetano in posvinjano na domačem dvorišču, prihajajo k nam s svojimi čudnimi navadami zmedo delat še modeli od drugod!

Dva takšna smo zadnje čase vzeli za svoja štajerska zeta. Eden se je že priselil na njenih staršev zemljo v Silovo pri Velenju, saj je pri nas našel lepo in pametno družico, drugi šele prihaja v svate na Kameno pri Šentjurju, ker je spoznal brhko dekle iz naših krajev.

Janez s krstnim imenom Ivan Janša zadnje tedne spet hodi po sodiščih. Na našo žalost prav po našem dvorišču med Celjem in Velenjem. Zakaj hodi, tlačanski novinarji popisujemo sproti v rubrikah črne kronike. Kaj počne, povemo tukaj: z mobitelom fotografira novinarje, ki moramo biti tam po službeni dolžnosti, četudi nam je dolgočasno in odveč na obravnavah tratiti čas zaradi nekoga, ki je zmerjal ženske. Pa on ne upošteva, da bi raje kot z njim sedeli na sodišču, doma ležali pri svojih tlačankah. Ne, on nas sredi obravnav in vpričo sodnic in sodnikov, ki se pretvarjajo, da nič niso opazili, fotografira. Potem na twitterju in drugod objavlja slikice, pripisuje naša imena in bedaste komentarje o medijski prostituciji in podobnem. Eni imamo srečo, da nas ne pozna ali se nas več ne spomni iz časov, ko je bil še vljuden mirovnik, drugi imajo prav zato smolo: novinarja s sončnimi očali, ki jih nosi, ker ima težave z očmi, je v neki objavi označil za udbaša ... Kolikor vemo, je bivši vaterpolist.

Ali poslanec in samooklicani edini pomladnik misli, da so tudi štajerske novinarje obsedle njegove Murgle, Mordor z Goro Pogube in dežela Nije obenem? Niso. Mi smo čiste vesti. Imamo velike poštne nabiralnike in pismonoši še limonado natočimo, kadar razgledico prinese. Takšna je pri nas navada.

Če že pri nas zaplato dobi, na kateri si hiško z majčkenim nabiralnikom postavi, da imajo poštarji težave s tiščanjem sodne pošte vanj, je to vendarle samo njegova stvar. Če pa naokoli leta s telefonom in fotografira ljudi, ki imajo zoprno službo, mu povemo, da bi se že lahko malo naših lepih manir privadil. Tukaj se slikamo za osebne dokumente, druge ljudi pa le, če zaradi lastnih napak ali zaslug postanejo pomembni.

Miro s polnim imenom Miroslav mlajši Cerar, ki je sredi tedna dva dneva med vladnim obiskom Savinjske regije po našem dvorišču preganjal svoje ministre, ni s telefonom fotografiral tlačanskih novinarjev. Ne, ko smo ga morali zaradi svoje tečne službe slikati, ko se je v Sankaku klubu na Lopati zagrabil s Fabijem, ko v Laškem ni poskusil piva ali ko ni trznil ob svinjskem faulu ministra Počivalška na košarkarski tekmi v Šentjurju.

Kaže, da ju mami nista enako vzgajali. Naše so nam, če smo po dvorišču razsajali, navile ušesa. Kadar smo bili pridni, pa so nam kruh s svinjsko mastjo namazale in s cukrom posule.