Tlačani in knezi: Šopek za Lilo Prap

Na Japonskem ne more, po Celju pa lahko (bodoča) častna meščanka v miru špancira

Objavljeno
14. februar 2018 19.41
Lila Prap
Brane Piano
Brane Piano
»Dobila sem že dve nagradi za življenjsko delo, Levstikovo in celjsko. Ali to pomeni, da lahko zdaj umrem?,« je njenih domislic že vajenemu občinstvu na kulturni praznik rekla Lilijana Praprotnik Zupančič, za domače in prijatelje Miša, javnosti pa bolj znana kot literarna ustvarjalka, slikarka in ilustratorka Lila Prap.

Bili smo v Muzeju novejše zgodovine Celje, kjer so pripravili kulturni večer o njej. Direktor Tonček Kregar je že na začetku povedal, da se na otroke bolj slabo spozna, ob koncu pa ji je izročil šopek rož. Očitno se na ženske spozna bolje.

Ampak kaj vemo tlačani ... To že, da bodo, če bodo mestni svetniki in svetnice v torek pri takšni volji, Lilo Prap imenovali za častno meščanko Celja. Potem, ko so jo v Velenju že pred 13 leti izbrali za ambasadorko Pike Nogavičke, je prav, da se ji priklonijo tudi celjski knezi.

Pa je morala po potrditev svoje literarne in likovne vrhunskosti že prej še dlje od Šaleške doline v svet, da so njena dela izdali v 40 državah, na Japonskem so jo otroci že pred 18 leti ustavljali na ulici, po domačem Celju pa lahko še danes v miru špancira.

Tako je to. Od Knezov Celjskih dalje nihče izmed tlačanov, kaj šele tlačank, še Alma Maksimilijana Karlin ne, ni toliko sveta osvojil, kakor Lila Prap.

Saj ne, da ne bi Celje v svoji slavni zgodovini in malo manj slavni sedanjosti premoglo kopico pametnih, pomembnih in zaslužnih mož in žena. Pregled že pokojnih in še živečih častnih meščanov Celja razkriva, da so od leta 1952, ko so jih začeli, najprej izbirali funkcionarje režima, po osamosvojitvi Slovenije pa zaslužne športnike in športne delavce, kakšnega gospodarstvenika, šolnika, umetnostnega zgodovinarja in zdravnika ...

Z Lilo Prap - prvi poskus v to smer je morda leta 2005 bila že Darinka Pavletič Lorenčak - se lahko začne obdobje spoštovanja kulture in otrok, njenega navdušenega občinstva. Ko pa gre za otroke, gre tudi za njihovo rodno grudo. Ta je v Celju 25 let po tistem, kar je knezom to znano, še vedno zastrupljena s kadmijem, arzenom in svincem ... Knežja oblast ima z njo že letos načrte. Ne z Lilo Prap, z zemljo. Na igriščih otroških vrtcev jo bodo začeli zamenjevati z neonesnaženo. Kruta statistika dodaja, da se tlačanskih otrok v mestu vse manj narodi.

Zato naj bo skorajšnje imenovanje Lile Prap spodbuda mladim tlačanskim parom, ki so tukaj sploh še ostali. Prihodnost niso množice turistov, ki jih ni, ne visokotehnološka središča, ki so propadla, temveč otroci.

Knezi nam dajejo za te čase najbolj primerno častno občanko. Ona je ustvarila knjižice za otroke in starše. Mi se ji zahvaljujemo še s temle skromnim šopkom.