Tiskane izdaje
Tujost je vedno povzročala močne reakcije ljudi, drugi in drugačen je bil vedno zaznamovan. Populisti in ksenofobi so spretni pri izrabljanju priseljenskega vprašanja za kovanje političnega dobička, z zdajšnjo krizo so jim begunci padli v naročje kot zrela hruška. Letošnjo jesen gledamo prve volitve, ki jih določa val beguncev in migrantov na mejah Evrope. S stereotipi, predsodki in strahovi, s ksenofobijo, šovinizmom in rasizmom bodo vsekakor izrabili svoj trenutek.
Na valu aktualne krize je pred kratkim slavil Heinz-Christian Strache. Na avstrijskih deželnih volitvah na Zgornjeavstrijskem so desničarski svobodnjaki dosegli izjemen rezultat, podvojili so izid. To je prvič, da je stranka FPÖ na deželnih volitvah zunaj avstrijske Koroške dobila več kot 30 odstotkov glasov. Vprašanje beguncev je postalo v Avstriji prva politična tema, svobodnjaška stranka je pozivala k strožjemu nadzoru meja, postavitvi ograj, omejevanju ljudi, ki so v zadnjih tednih množično vstopali v Avstrijo. Siloviti vzpon je osupil samega Stracheja. Vsi čakajo véliki finale na lokalni ravni ta konec tedna: Dunaj je dolgo veljal za socialdemokratsko trdnjavo, tačas so dobili zagon svobodnjaki. Ankete kažejo, da bi ti, če bi bile zvezne parlamentarne volitve zdaj, zmagali.
In že so oči uprte proti Poljski, kjer bodo 25. oktobra parlamentarne volitve. Vladajoči garnituri so javnomnenjske raziskave dlje napovedovale poraz, glede beguncev je bila nadvse previdna. Podporo je pridobivala opozicijska stranka Pravo in pravica Jarosława Kaczyńskega z zahtevami o zapiranju meja. Novejši podatki kažejo bolj negotov izid. Presenetljivo, zmanjševanje podpore je opaziti v času, ko sredinska premierka Ewa Kopacz ne sledi več populistični desnici.
Čeprav politika etničnega nacionalizma nima odgovorov na dileme našega časa, gre zlahka v ušesa. Več let ekonomske krize je ustvarilo sijajno gojišče za iskanje grešnih kozlov. Evropa ni postala bolj nestrpna samo do tujcev, priseljencev in islama, temveč tudi do »prezadolženih in lenih Grkov« in sploh do Mediterancev. Musliman pa, kakor nekdaj Jud, je idealni Drugi, Evropa je gradila svojo identiteto na negativni podobi islama.
Pomenljivo je, kolikšnega gneva je deležna Angela Merkel, očitajo ji, da je vsega kriva ona. Če ne bi izrekla tiste dobrodošlice, bi se Sirci, Iračani, Afganistanci in vsi drugi, ki so se podali na pot v Evropo, zagotovo obrnili nazaj. Kakor da bi bili na izletu, in ne na begu. Kanclerka se mora opravičevati, se braniti pred nesmiselnimi obtožbami prav zdaj, ko ravna prav. V grški krizi je bila vsemogočna, zdaj nič več. Ne glede na prizadevanja vlade je vse več protipriseljenskih sentimentov in sovraštva do tujcev tudi v Nemčiji. Vseskozi se je zdelo, da je vlada stabilna, da je odpiranje vrat prišlekom politično nič ne stane. Pa vendar je opaziti tudi nezadovoljstvo v njenih lastnih vrstah.
Če se moram opravičevati zaradi humanosti, to ni več moja država, je nedavno tega rekla Angela Merkel. Načela je vprašanje zaupanja. Ni jasno, koliko ga še ima. Vendar glede begunske krize kanclerka razume svojo zgodovinsko nalogo. Toda koalicije voditeljev, ki so naklonjeni beguncem, ni.
