Trendi: Jesen v New Yorku

Palestinsko vprašanje je lani vstopilo v ZN skozi glavna vrata, letošnja prošnja je antiklimaks.

Objavljeno
25. september 2012 19.14
Posodobljeno
26. september 2012 09.00
TOPSHOTS-UN-GENERAL ASSEMBLY
Saša Vidmajer, zunanja politika
Saša Vidmajer, zunanja politika
Eno leto kasneje se palestinsko vprašanje vrača v Združene narode. Zasedanje generalne skupščine v New Yorku, kamor se septembra zgrinjajo svetovni voditelji, poteka v znamenju krize v Siriji in sprememb v arabskem svetu nasploh, Palestina bo na dnevnem redu v četrtek, ko bo govoril predsednik Mahmud Abas. Toda če je palestinsko vprašanje lani vstopilo v ZN skozi glavna vrata in je prošnja za mednarodno priznanje sprožila mogočen aplavz, čeprav diplomatski pritisk ni uspel, je tema tokrat obstranska. Prošnja za status države opazovalke je opazno skromnejša, zdi se kot antiklimaks.

Mednarodni kontekst je precej slabši, kot je bil. Dramatični dogodki v arabskem svetu in evropska kriza so potisnili mednarodno priznanje Palestine na margino. Ko je lani v Palači narodov govoril Abas, so ljudje na ulicah Ramale plesali, plapolale so rdeče-črno-belo-zelene palestinske zastave. Letošnjo jesen so v središču pozornosti posledice »arabske pomladi« in finančna kriza, v generalni skupščini bo prvič spregovoril novi egiptovski predsednik Mohamed Morsi. Palestinci vedo, da so njihovo zahtevo za državnost izpodrinile velike globalne teme, ne nazadnje predsedniške volitve v Združenih državah. Pred letom dni je prošnjo za polnopravno članstvo Palestine kot stoštiriindevetdesete članice svetovne organizacije zaustavilo močno nasprotovanje ZDA in Izraela ter ameriška grožnja veta v varnostnem svetu. Zdaj Washington pritiska, naj bo Abas pred ameriškimi volitvami tiho in ne poskuša okrepiti statusa Palestine v ZN. Izsiljevanje, je grožnjo z ukinitvijo vse finančne pomoči Palestincem komentirala Hanan Ašravi.

Diplomatska kampanja v svetovni organizaciji si tokrat prizadeva za povišanje uradnega palestinskega statusa in resolucijo v podporo državi z mejami izpred leta 1967. Temu bodo brez dvoma nasprotovali ZDA in Izrael; a medtem ko je za polnopravno članstvo v ZN potrebno strinjanje varnostnega sveta, za status države opazovalke zadošča preprosto glasovanje v generalni skupščini. V 193-članskem organu, kjer na resolucije ni mogoče vložiti veta, je temu naklonjena večina. Opazovalni status bi Palestini dal nekatere pravice in ji odprl vrata v različne mednarodne organizacije, ki delujejo v okviru Združenih narodov. Lahko bi se obrnila na Mednarodno kazensko sodišče v Haagu in sprožila tožbe zoper židovsko državo in njene zločine. Za zdaj še ni znan datum formalne vložitve resolucije, Palestinci si v vmesnem času prizadevajo, da bi jo podpisalo 150, 170 držav.

Ob aktualnih palestinskih težnjah, ki so skromnejše, kakor so bile, pa se splača ozreti na nekatere nespremenljivke. Palestinci, med drugim, še vedno čakajo na slovensko priznanje. Doslej je njihovo državo priznalo stotriintrideset držav, med njimi večina vzhodnoevropskih, Slovenija okleva. S tem so povezane tudi obupne zagate, ki so se dogajale lani ob tem času. Opazovali smo mencanje Evrope, ki ni zmogla podpore palestinski državnosti in opazovali smo taktiziranje in zavlačevanje Slovenije, saj je palestinska prošnja v Združenih narodih sovpadla s slovensko kandidaturo za nestalni sedež v varnostnem svetu. Ni se obrestovalo.