Trendi: Korak za korakom

Nadaljna evropska integracija bo v vsakem primeru počasna.

Objavljeno
17. september 2013 19.02
EU-BANKINGUNION/
Saša Vidmajer, zunanja politika
Saša Vidmajer, zunanja politika
Bančna unija je najbolj ambiciozen projekt EU po nastanku denarne unije, njeno vzpostavljanje je tačas za prvi cilj evropske integracije. Strinjanje političnih elit o potrebnosti tesnejšega fiskalnega povezovanja je vsesplošno. Za večino je bančna unija nujna za stabilizacijo ekonomskega in političnega položaja Evropske unije. Javnost ostaja skeptična. Toda prihodnost evra je bolj kakor od privolitve Evropejcev odvisna od strinjanja Nemčije.

Evropska politika je letos v senci enih samih volitev, ne pomnimo, da bi nemški izid opazovali s toliko zanimanja. Politika in volivci vsepovsod čakajo na nedeljski rezultat, a vprašanje ni, ali bo Angela Merkel ostala in tretjič, zadnjič postala kanclerka. Vprašanje je samo, kakšno koalicijo bo vodila. Pa vendar tudi povezava krščanskih in socialnih demokratov ne bi spremenila začrtane smeri. Kanclerka že od začetka leta odriva vsako evropsko temo, ki ni popularna doma. EU je ujetnica nemških volitev. V predvolilni kampanji noben nemški politik ni hotel načeti vprašanja bančne unije. In nemara tudi od volivnega razpleta pričakujemo preveč. Morda se bo dosedanji pragmatizem nadaljeval in po oblikovanju novega kabineta v Berlinu ne bo bistveno drugače. Nejasno ostaja, kolikšen pomen Merklova pripisuje svoji zgodovinski vlogi: kakšno zapuščino bo pustila kot voditeljica Evrope, ne samo Nemčije.

Političarka, ki se vselej odzove počasi in previdno, njen moto je »korak za korakom«, se je ves čas evrske krize odločala v zadnjem trenutku. Njena neodločnost je poleg varčevalnega diktata povečevala ceno reševanja krize. Inkrementalizem ima vrojen in najbrž bo to njen pristop tudi pri bančni uniji, glede katere ima nemška politika veliko pomislekov. Ekonomsko najmočnejša in politično manj ambiciozna država članica ve, da spreminjanje evropskih pogodb v bližnji prihodnosti ni mogoče. Občutljiva je za vprašanja suverenosti, skrbi jo prevelika centralizacija moči v Bruslju. Povezava suverenosti, javnega mnenja in vedno čuječega ustavnega sodišča bo tudi vnaprej določala kanclerkin manevrski prostor.

Srečanje finančnih ministrov konec minulega tedna v Vilniusu je pokazalo, da arhitektura prihodnje bančne unije močno razdeljuje članice. V bistvu so ministri tam, kjer so bili pred letom dni. Evropski parlament je sicer dva dni prej potrdil ustanovitev centraliziranega bančnega nadzora največjih bank, in to je bilo njegovo najpomembnejše glasovanje v tem parlamentarnem obdobju. Ključna vprašanja pa ostajajo, kdo bo odločal, katere banke zapreti, in kdo bo financiral posledice likvidacij.

Evropska unija bo najbrž vedno ostala hibrid: monetarna unija s skupnimi pravili in z nacionalnim odločanjem. Njeno nadaljnje povezovanje je negotovo. Vsekakor pa so nadnacionalne ideje o evropski federaciji zaradi problematičnosti reformiranja pogodb nestvarne, hotenjem vodilnih držav članic je bliže logika majhnih korakov. Prihodnja integracija bo očitno počasna.