Trendi: Regina

Angela Merkel je močnejša kot kadarkoli. Ni voditeljica, je vladarica.

Objavljeno
25. september 2013 11.10
TOPSHOTS-GERMANY-VOTE-CDU-MERKEL
Saša Vidmajer, zunanja politika
Saša Vidmajer, zunanja politika
Je domnevno najmočnejša političarka, Forbes jo je označil za najvplivnejšo žensko na svetu, od nje je odvisna usoda več evropskih držav in njihovih državljanov. Angela Merkel je po Konradu Adenauerju in Helmutu Kohlu tretja kanclerka, ki je dobila tretji mandat, in voditeljica z najdaljšim stažem v EU. Zaradi dolžniške krize so odšli skoraj vsi, Zapatero, Sarkozy, Berlusconi in Monti, v območju evra je padlo 12 od 17 vlad, etablirane stranke pešajo povsod; njeni krščanski demokrati pa so dobili skoraj absolutno večino. S krizo je Nemčija postala dominantna, francosko-nemškega motorja ni več, je »nepogrešljiva nacija«, brez nje ni mogoča nobena odločitev na celini. Toda o političnih stališčih voditeljice, ki je v središču evrske krize in kroji usodo polovice Evrope, ne vemo tako rekoč ničesar. Angela Merkel ostaja uganka.

Letos je o njej v Nemčiji izšlo več knjig: opisujejo jo kot racionalno, dolgočasno, previdno političarko, ki se je prebila na vrh zato, ker so jo podcenjevali, kot Vzhodnoevropejko so jo imeli za nepomembno. O njenem političnem ravnanju vemo, da se odloča zelo pozno in poudarjeno previdno, običajno na dolgo premleva tudi manj pomembne odločitve. Njen zaščitni znak sta metodični pristop in klinični politični slog; problem razgradi na najmanjše delce in poskuša poiskati zelo tehnično, do zadnjih detajlov dodelano rešitev, navaja eden od biografov. Toda v večini pisanj je več anekdotičnih nadrobnosti in opisovanj zgodbe o evru kakor uvida v bistvo fenomena Merkel, ugotavljajo recenzenti.

Angela Merkel je Vzhodnoevropejka, in to nemara bolj, kot se zdi. Pomenljivo je, kako se je prilagajala Zahodu in kaj je prinesla s seboj z nekdanjega Vzhoda. Je državljanka nekdanjega avtoritarnega režima, ki je postala voditeljica demokratične države. Petintrideset let, ki jih je preživela onkraj železne zavese, je ključ za razumevanje njene politike: je ideološka občudovalka Združenih držav in ni strastna glede Evropske unije. Opaziti je, da je večkrat enako blizu Poljski kakor tradicionalni partnerici Franciji. V njenem političnem obnašanju je prepoznavno, da se angažira samo, ko ve, da lahko zmaga. Preživetvena strategija v Vzhodni Nemčiji je bila, da si znal molčati, je na nekem mestu povedala sama kanclerka.

Izjemna moč izhaja že iz središčnega položaja Nemčije v Evropi. Z zmago, ki je predvsem njen osebni triumf, si je kanclerka utrdila vlogo najmočnejše evropske voditeljice. Angela Merkel je močnejša kot kdaj prej. Morebiti se bo nemška politika poslej rahlo nagnila na levo, toda alternative ni in kanclerka se ne bo odmaknila od dosedanje politične, ekonomske in finančne agende. Z umirjeno govorico in rokami, sklenjenimi v varen romboid, bo še naprej izvajalka krute strogosti, rigoroznega varčevanja. Tudi vnaprej bo postavljala parametre ekonomske politike Evropske unije. Merklova ne vodi, ona vlada. Vprašanje je samo, kam pelje Evropo.