Učinkovitost na preizkušnji

Pri vseh zdravilih, ne le tistih, ki omogočajo zdravljenje raka, je ključnega pomena to, da je pred začetkom uporabe v resničnem življenju, pri resničnih bolnikih, preizkušena njihova učinkovitost. Zato so strogi strokovni filtri, s katerimi pred prižiganjem zelene luči, ki jamči za njihovo kakovost, učinkovitost in varnost, obdajo vsako novo zdravilo, nepopustljivi in prav nič porozni. Posledične odločitve pa temeljijo tudi na metrih oziroma kilogramih dokazil, znanstvenih in izkustvenih, o delovanju učinkovin, ki jih posamezno zdravilo vsebuje.

Pri generičnih zdravilih, torej tistih, ki lahko pridejo na trg, ko se inovativnemu zdravilu izteče patentna zaščita, je zgodba nekoliko drugačna. Pri teh zdravilih se, kot potrjuje tudi naša aktualna zgodba o uspehih pri zdravljenju kronične mieloične levkemije, odvije poenostavljena različica, saj je preizkušanje omejeno zgolj na farmakokinetiko zdravil. Torej na ugotavljanje, kaj se dogaja z zdravilom v telesu, kako je z absorpcijo učinkovine in njeno presnovo in kako z izločanjem iz telesa.

Kot poudarjajo zdravniki, ki se ukvarjajo z zdravljenjem te resne maligne bolezni – ta ima med onkološkimi obolenji zaradi novih zdravil najboljše možnosti zdravljenja, le odkriti jo je treba dovolj zgodaj –, pa je veliko bolj pomembno od omenjenega preverjanje učinkovitosti zdravila. A za to mora preteči dovolj časa od začetka uporabe določenega zdravila. Le dolgoročno preverjanje pokaže, ali je učinek ugoden ali ne, toda v takšne študije farmacevtska podjetja, ki proizvajajo generična zdravila, niso privolila.

Poglejmo primer zdravljenja kronične mieloične levkemije. Na zavodu za zdravstveno zavarovanje so potrdili, da je Slovenija med redkimi državami v Evropi, kjer so na trgu že generična zdravila, saj se drugod originalnemu zdravilu patentna zaščita še ni iztekla. Mesečno zdravljenje enega bolnika z originalnim zdravilom pri nas stane v povprečju 2000 evrov, z generičnim pa 1222 evrov; nekatere druge države za ista zdravila odštejejo bistveno manj.

Toda generična zgodba je še precej sveža, ne dovolj stara, da bi bilo že mogoče reči, kako učinkovito je tovrstno zdravljenje – v primerjavi z originalnimi zdravili, ki so omogočila ne le 80- do 90-odstotno preživetje bolnikov, ampak so obolelim zagotovila kakovostno in aktivno življenje, v katerem so znaki bolezni zabrisani, njeno napredovanje pa zaustavljeno.

Pri nas bodo prve ocene o učinkovitosti zdravljenja z generičnimi zdravili – ta dobivajo bolniki, pri katerih so že s prejšnjim zdravljenjem dosegli res dobre rezultate – možne čez pol leta. V Srbiji, kjer bolniki s te vrste levkemijo dobivajo drugačna generična zdravila kot na Slovenskem, pa se je, denimo, že izkazalo, da pri kar petini bolnikov z njimi niso mogli doseči pričakovanih učinkov zdravljenja.

Po drugi strani pa ugodnih učinkov zdravljenja ne morejo pričakovati bolniki, ki bolezni ne jemljejo dovolj resno in ne vzamejo vsaj 90 odstotkov predpisanih zdravil na mesec. Tudi to so pokazale študije. In ne bi bilo treba naročati novih, da bi nam bilo vsem jasno, da bi vsak bolnik prav tako resno, kot jemlje diagnozo, ko izve zanjo, moral razumeti tudi zdravljenje.

Le tako je v tem prepletu številnih neznank mogoče pričakovati najboljše rezultate.