Upokojena odgovornost

Vladimir Zinčenko, ki že skoraj dve leti kot najemnik prostorov in opreme v Zapužah nadaljuje proizvodnjo plovil, je na dražbi kupil nepremičnine propadlih podjetij Seaway yachts in Seaway design bratov Jakopin. Nakup nepremičnin in oživljena proizvodnja, ki daje delo skupaj okoli 170 delavcem, kažeta, da Zinčenko misli resno. Potezo deveterice zaposlenih, ki so pred dvema letoma predlagali začetek stečaja, je zadnji direktor družb Seaway Bogdan Topič razumel kot povod za stečaj, zagotovo pa predlog delavcev ni bil vzrok za stečaj. Topič je tedaj ugotavljal, da je bilo podjetje vodeno na ravni obrtne delavnice, iz katere je izšlo, in se organizacijsko ni prilagodilo rasti. Hkrati je izrazil prepričanje, da ima podjetje dovolj potenciala, da bi samo preživelo na trgu. Zdaj Zinčenko dokazuje, da podjetje ima potencial in da je imel Topič glede tega prav. Zinčenko ne bo smel ponoviti napak, kakršne so potopile Seaway. Odgovornost je v celoti njegova, torej podjetnikova.

Iz napake (ali, bolje rečeno, iz samovolje) nekdanjega kranjskega župana Mohorja Bogataja se bodo veliko morali naučiti v Kranju – ne le na mestni občini, ampak tudi volivci. Samovoljna odpoved koncesijske pogodbe z Dimnikarstvom Dovrtel, ki jo je leta 2004 zrežiral Bogataj, bo Kranjčane več kot desetletje kasneje veliko stala – kar dva milijona evrov. Za Kranj je dva milijona evrov veliko denarja, ki ga ne bodo mogli porabiti koristno, torej za potrebe mesta in meščanov, ampak za plačilo starih grehov.

Čeprav je tedanji župan odločitev o prekinitvi koncesijske pogodbe sprejel na svojo roko in brez soglasja mestnega sveta, bodo namesto Bogataja ceno v celoti plačali občani, medtem ko Bogataja niti kazensko niti odškodninsko MOK ne bo preganjala. Za kazenski pregon je prepozno, dokazovanje hujše malomarnosti ali naklepa oziroma namena pa bi bilo ob pomanjkanju dokazov za vložitev odškodninske tožbe in s tem dokazovanje Bogatajeve odgovornosti prezahtevno, pravijo na mestni občini. Deloma odgovornost za takšen razplet dimnikarske zgodbe nosijo tudi Kranjčani sami, ki so Bogataja leta 2010 (županoval je že v dveh mandatih od leta 1998 do 2006) še za štiri leta izvolili na župansko funkcijo, pa čeprav so nanj tedaj leteli različni očitki – tudi glede dimnikarstva. Bolj kot z očitki so se volivci takrat zadovoljili z obljubami.

Brata Jakopin sta podjetje Seaway izgubila zaradi lastnih napak. Morda sta bila pri tem samovoljna, a kakorkoli že obračamo dejstva, sta s stečajema največ izgubila sama. Odgovornost za svoja dejanja v celoti nosita sama, prav tako sta bila sama ob ugled. Drugače je s primerom Mohorja Bogataja. Njegovo napako oziroma samovoljo bodo plačali Kranjčani, ki tega zdaj niti ne bodo mogli kaznovati. Ugleda, s katerim bi volivce prepričeval na volitvah, pa tako ali tako ne potrebuje več, saj – kot je dejal že pred časom – se je upokojil.