Tiskane izdaje
Bilo je ravno na predvečer praznika, ko se je nad starim delom Ljubljane – pa tudi precej širše, kakor se pač v valovih širi zvok – razlegalo prepevanje, potem pa znova in znova navdušeni vzkliki.
Dobro, smo si rekli, to bo najbrž proslava ob dnevu državnosti na Kongresnem trgu, toda komu vzklika množica? Najprej se nam je zdelo, da je to morda Miro, Miro ali celo Borut, Borut ... Potem pa je po zraku priplavalo glasno in razločno – Mišo, Mišo! Bil je Mišo Kovač, v Križankah, ne na bližnjem Kongresnem trgu.
To pa je zanimivo, smo si rekli, zanimiva konkurenčna ponudba – proslava ob dnevu državnosti tekmuje s koncertom velike zvezde nekdanjega jugoslovanskega glasbenega trga, zdaj 74-letnega Dalmatinca Miše Kovača. Ne vem, ali je ob takšnih priložnostih načrtovanje dogodkov na prizoriščih, ki sta oddaljeni le kakšne tri minute hoje, pomembno, pa tudi ne, ali so gostje zaradi bližine poslušali obe prireditvi hkrati.
Občinstvo v Križankah je večkrat pritegnilo slavnemu pevcu, posebno ob njegovih največjih uspešnicah. Tudi precej daleč za križevniškim obzidjem se je dobro slišalo, da navdušeni glasovi prepevajo o ženski, ki še vedno pretaka solze za njim, ona je njegova, on pa ni njen, ne več. Oboževalke poznajo to Kovačevo uspešnico po izvirnem naslovu Još i danas teku suze jedne žene, ki najbrž izgubi nekaj dramatičnega liričnega naboja, če ga iz hrvaščine prevedemo v slovenščino – Ženska še danes pretaka solze.
Dobro smo slišali, kaj se dogaja na odprtem odru Križank. Rekli smo si, to pa je res lepo naključje, lepo sočasje, poglejmo še, kaj se dogaja na državni proslavi, ki jo je ravno takrat prenašala slovenska televizija. Predstavljajte si, kakor da bi bilo pred vami: slika s Kongresnega trga, kjer smo proslavljali štiriindvajset let državnosti, in zvok iz Križank, ki so gostile Miša Kovača!
Hitro smo ugotovili, da so zadeve na Kongresnem trgu precej turobne in se nikakor ne morejo meriti z ozračjem na drugem, glasbenem koncertu z veliko zvezdo, čeprav so njeni zlati časi minili: nobenega očitnega veselja na odru za proslavo, nobenega vzklikanja pod njim, nič ljubezni v zraku, kakršna se je po zvočnih valovih širila le nekaj minut proč, nobenega prepevanja s pevci na odru, brez navdušenega aplavza, zaradi katerega bi moral umetnik nazaj na oder, nobene zdravilne nostalgije.
Slovenci smo pa res žalostni, smo si rekli, ko je kolegica na nacionalni televiziji oznanila, da se je televizijski prenos ob dnevu državnosti iztekel – ali pa so čez vsako mero zatežene le naše proslave, za katere za povrhu plačujemo iz državnega proračuna. Občinstvo v Križankah pa je še kar vzklikalo Mišo, Mišo in si tako precej podaljšalo srečni dogodek.
Nekoč nam bo pač moral nekdo v imenu oblasti razložiti, zakaj po državnih proslavah pred televizorji obsedimo kot zagrenjeni politi cucki. Ne vem, kako bomo takšno uradno pojasnilo dosegli, morda najdemo v državnem zboru kakšnega poslanca, ki bo pripravljen sodelovati in bo pojasnilo od vlade zahteval s poslanskim vprašanjem, saj tega vendarle ne bo naredil brezplačno. No, morda je vprašanje zapleteno in bomo morali na odgovor čakati, zato je bolje, da se poskušamo razveseliti sami. Toda s čim je sploh še mogoče razvedriti potrtega in zagrenjenega slovenskega državljana? O, ja, vemo – z davki!
Upoštevali bomo priporočila različnih predstavnikov izvršne in zakonodajne oblasti, češ da se moramo pri davčni kulturi zgledovati po skandinavskih in drugih državah, kjer že otroke učijo, da brez (plačanih) davkov ni ne vrtcev ne šol, ni ne bolnišnic in ne drugih javnih ustanov, ki služijo ljudem. Torej, davki zanesljivo bodo, vlada pa ima tudi davčni načrt za leto 2015, s katerim načrtuje izboljšave v davčnem sistemu. To okoliščino bomo torej uvrstili med dobre, razvedrilne novice. Pri državnih proslavah lahko najbrž prav tako nekaj privarčujemo. Pomislite tudi, da nam še ni treba plačevati davka na nepremičnine, ki bi gospodinjstvom pobral vsaj 50 milijonov evrov več kot staro dobro nadomestilo, za katero ste morda pravkar dobili plačilni nalog, kakor vselej dva obroka v modri ovojnici. Všeč nam je stabilno davčno okolje.
In Mišo Kovač? Nič, zvesto občinstvo si najbrž še požvižgava zimzelene uspešnice iz Križank. Dobro, če se strinjate, da vas davki razvedrijo, lahko končamo z njimi. Finančna uprava je na svoji spletni strani objavila obvestilo: »Organizatorji prireditev naj tujim izvajalcem – gledališkim, filmskim, komikom, glasbenikom in drugim nastopajočim – ob izplačilu dohodka ne pozabijo obračunati davčnih obveznosti in oddati obračuna davka.«
