Tiskane izdaje
Ob 8. februarju, prazniku kulture, se redno pojavljata dve vprašanji. Prvo je, ali je sodobna umetnost sploh še umetnost. Ali je morski pes, ki ga je britanski umetnik Damien Hirst vložil v formaldehid, res umetniško delo? Morda – mnenja o tem so različna (in verjetno bi svoje mnenje o tem imel tudi morski pes). Drugo vprašanje ob prazniku je še pomembnejše. Je vprašanje življenja in smrti. To se glasi: zakaj praznujemo Prešernovo smrt in ne rojstva?To je zanimiva uganka. Praznovanje smrti daje vtis morbidnosti. Ko pomislimo na smrt in slovensko kulturo, se pred nami zvrstijo podobe jetičnih pesnikov v Cukrarni, trpečih otrok ...
Zakaj praznujemo Prešernovo smrt in ne rojstva?
Zdi se nam, da je nekaj neprijetnega v ideji, da so naši veliki književniki že v svojem času imeli bralce, ki so jih razumeli in znali ceniti.
Objavljeno
06. februar 2020 06.00
Posodobljeno
06. februar 2020 06.00
Če kulturo slavimo na dan Prešernove smrti, to ne počnemo zato, ker bi svoji kulturi pripisovali ljubezen do smrti, temveč zato, ker človek šele ob smrti postane to, kar je. FOTO: Leon Vidic/Delo
