Tiskane izdaje
Trbovlje imajo končno spet kosti za glodat. Še več! Same lepe kose mesa imajo, ki kar kličejo, da jih oberejo do kosti. Do najbolj slastnih zalogajev se bomo še prebili. Ker je najbolje, kar se je Zasavju primerilo zadnje čase, treba prihraniti za konec, začnimo pri - psihiatru. Čeprav je ta bolj zagorski kot trbovski model ...
A nič zato, spoštovano bralstvo naj se od zgoraj dol poglobi v brezna zablodelih pismenk, kakor se lepo reče obiranju, no, bralnim navadam, pa ne bo panike.
Najmanj slasten zalogaj je torej - psihiater. Pred tremi leti še nihče ni slišal zanj, avtsajderja z dežele. Živel je tam doli nekje mirno življenje moža in očeta. Potem se mu je zgodila politika. Ljudje so ga vzeli za liderja, ki jih bo potegnil iz brezna lokalnih frajerjev. In so ga izvolili za župana. Po enem letu je občino potegnil iz rdečih številk, po dveh pa so ga začeli kopipejstat tudi sosednji župani. Eden je prodal službeni avto in z iztržkom uredil podeželski vrtec, drugi pa je vsej občinski upravi znižal plače na minimum, dokler se mesto ni pobralo. Na tem mestu je napočil čas, da izdamo ime politika, ki je osvojil srca - obiralcev mandarin ob Neretvi: Božo Petrov, Metković, politična opcija Most, s katero se zdaj, po parlamentarnih volitvah, ukvarja vsa hrvaška politika. Podeželski politik, ki je ubral svojo - nikogaršnjo pot, osvaja naše bivše južne brate Hrvate.
Tudi slovenska politika, elitna LDS, se je pred leti soočala s podobnim podeželskim avtsajderjem - Švaganom iz Zagorja. Naredil je Združenje za napredek Zasavja in ostal v mejah - Zagorja. Za zdaj. Ker je Zagorje pod njim pognalo zdrave korenine, vsi čakamo, da se napredek razširi, da Združenje postane most ali Most, resna opcija neodvisnih Zasavcev. Kajti vsaj v trbovskem neodvisnem primeru Liste za naše Trbovlje po letu dni vladanja ni premikov na bolje. Životarjenje in jok ter stok nad državo, ki ne da denarja, se nadaljuje, ugotavlja prebivalstvo. Le kaj so drugega pričakovali od "politikov" z Liste, ki nima jasne kilometrine? V Hrastniku kilometrina je, a, kot slišim, ima njihov "voz" vse slabše izgorevanje. Kakšen psihiater a la Božo sveži vetrc zato hrastniški dolini ne bi škodil.
Tocki. Trbovski rojak iz Kmetije je zvezda naših gostilniških omizij in zašankovskih debat. Tako že sije, da so ga postavili celo ob bok Tadeji Bučar, kreativki, ki je s svojo idejo, kako praznim prostorom dati polno vsebino, zasijala na evropskem nebu. Zdaj pa naenkrat konkurenca, s katero ni računala ... In za povrh še doma.
In čisto na koncu - zalogaj Arman. Če Trbovci ne bi tako radi obirali, bi mu človek rekel ribica. Sram naj postane tistega, ki je pomislil na - svinjsko, brez kosti! Tockijev rojak Arman Koritnik je zadnja zlata ribica slovenske energetike. Zdaj, ko nimamo več Teta, so ga šefi HSE dali na vrh Teša. Trbovski rojaki Armana sicer ne poznajo zelo dobro, spomnijo pa se Rosija, ki je ljubil hokej na "ta črnem" igrišču, kasneje pa na Primorskem vzljubil kavbojke iz Trsta in celo ječarsko pravo. A za danes bodi dovolj brezen zablodelih pismenk ...
