Tiskane izdaje
Že lep čas opažam: bes obvladuje svet in ljudi. Sem videla tipa, ki si je ruval tisto malo las, ki jih je imel, in Ji ves iz sebe očital, da je živčna kot kobila v gorečem hlevu. Svojega rezgeta ni videl. To je bila krutost v filmu. Ki je je tudi v resničnem svetu dovolj. Zato je toliko več vredna milina, ko jo najdeš. Antipod besa. Ne boste verjeli: še obstaja.
V dolini Gračnice, tam, kjer je pater Karel Gržan odkril znamenja davnih civilizacij, z neba preslikana ozvezdja, stoji - obeležje, pred katerim se je vredno ustaviti. In se zamisliti nad nesmislom besa ljudi, ki sproža tudi bes v naravi. Ga še niste opazili? Sredi tiste doline, torej, je z rdečimi črkami v sivi marmor vklesana milina: Iz krhkosti mesečine in sanj, vonja lipe in kruha je treba ljubiti svet in ljudi. Niste prav uganili. Za obeležje ni »kriv« pater, ampak - partizani in kmet s Kozjanskega. A to sploh ni pomembno, pomembno je sporočilo. O krhkosti je, ki vas definira.
Na patra Gržana, ki se, če vprašate mene, lahko podpiše pod arheološko odkritje stoletja na Slovenskem - no, le uradna arheologija bi ga morala še zaznati in prepoznati - sem se spomnila, ko sem slišala novega novega direktorja koprske Luke Gašparja Gašparja M. reči, da sebi vedno daje oceno 5+. O, sem pomislila, človek, izbira te definira. A veste, kaj je rekel pater Gržan, ko so ga vprašali, kako je kaj? »Vedno za dve do tri,« je odgovoril. Pet je znak pohlepa, štiri je pot do pet, tri je za srečo ravno pravšnja. Ah, saj res, kaj pa dvojka? Ta pa je pot do - trojke. Rezerva do sreče. Ki je ponoči v mesečini in v sanjah, podnevi v lipi in kruhu. Slabo je edino to, da je - krhka. Vse ure dneva in noči.
Sicer pa kapo dol pred Mišičevo visoko samopodobo. Take potrebuje svet. Tudi v Zasavju jih imamo, cvet. Mi je v roke prišla dokumentacija s Soda. Sod je ustanovitelj Rudnika in te dni je jamskim postavil štiri nove nadzornike. Med njimi tudi Trboveljčana Francija Klopčiča. Po izobrazbi, so zapisali, je ekonomist z univerzo, in direktor Etiguma. Zdaj sem pred uganko. Ali so gospoda v jamo kandidirali že pred leti, ko je res še bil direktor in ko je Etigum pod tem imenom še obstajal, ali pa sta v Trbovljah dva Francija Klopčiča. Takorekoč Francija Francija Klopčiča.
Prvega, nadzornika v Rudniku, poznajo Sod in trboveljska PS, drugega poznajo v izlaškem Etiju, a kot svojega - upokojenca. Uganka se torej glasi: kateri od obeh Francijev je v sredo na konstitutivni seji NS Rudnika pod a) sebe predlagal za predsednika in pri glasovanju dobil en glas (svoj, seveda) in kateri je pod b) kasneje dal svoj glas tudi nasprotnemu kandidatu? Je to bil Franci Franci Klopčič ali Franci Franci Klopčič?
Ko smo že pri sreči in uspehu. Je rekel prvi mož DL Gregor Virant, da svojega uspeha ne meri z dolžino jahte. Meni je bilo lepo to slišati. Sem rekla, lej ga, končno politik, ki ve, da ga izbira definira. Potem so mi moji Trbovci povedali, da on morda res ne da nič na jahtne vatle, da pa vsi v DL niso taki. Vsaj tisti iz Trbovelj ne. Njih jahta definira.
