Tiskane izdaje
Potomci knapov smo še po tednu dni pretreseni zaradi varnostnih in drugih poostrenih pregledovalnih ukrepov, ki smo jih doživeli, ko je ob državni prireditvi na dan upora naše kraje prišel pogledat državni vrh.
Proletarci nismo vajeni rentgenov in kar je še takih pregledov. Pregledujejo se tisti, ki si ne zaupajo. Sinovi proletarcev, po naše kumarati, ki jih je na prireditvi zastopal lider zadnjega knapovskega štrajka Toni Lisec, si verjamejo na besedo. Če jih kdo izigra, pa mu preprosto naložijo batin, ki jih obložijo z močnimi izraznimi sredstvi, kar je Lisec nazorno prikazal v svojem nastopu. Končal ga je z znamenito »mat k ...«, ki je za Trbovlje, kar je Mona Liza za Pariz.
Kakšne napetosti in psihični napor nam je povzročil letošnji dan upora, dokazuje tudi naslednji dogodek. Greva s kolegico kot po promenadi po izpraznjeni in s spomladanskim dežjem oprani ulici proti kraju dogajanja, kar naju dohiti domačin: »Kam pa, tako lepi?« »Ah, gospod, če bo že počilo, želiva lepi v nebesa. Najprej pa seveda lepi skozi rentgen ...« »A skozi rentgen bo treba?« »Tako pravijo.« »Jaz sem bil prejšnji teden.« »In tam ste gotovo dobili sliko?« »Dobil.« »Potem jo morate nujno zahtevati tudi danes ...« Redakciji do tega trenutka žal še ni uspelo najti gospoda, da preveri, kako je bilo s - slikco. So mu jo dali ali je bil rentgen zanj usoden?
Prav tako še do danes ni jasno, ali je bila za predsednika državnega zbora Milana Brgleza usodna prireditev v naših revirjih, kjer je bil osrednji govornik, ali kaj drugega, a ravno na dan upora smo izvedeli, da si je premislil glede kandidature za predsednika države. Ker je z Borutom nemogoče tekmovati, je pojasnil. V njem vidi več estetike kot vsebine. Kar bo najbrž posledica tega, da je imel Milan Boruta priložnost pozorno opazovati ves čas govora v Trbovljah. A naj bo kakor koli, za vsebino, eeh, tišino na začetku prireditve ni kriv predsednik. Resda je estetika zaradi tišine v trenutkih, ko je stopal po dvorani, prišla bolj do izraza, a izpad zvoka bo treba razčistiti drugje ...
So pa zaradi vsebine - prireditve, ne predsednika! - še zmeraj razjarjene Trbovke. Nenavadno je, pravijo, da so namesto njihovih Trbovcev vse razstavljene upornike, razen Laibacha, izvozili iz Zagorja: Janeza Drnovška, Mehmedalijo Alića in Uroša Macerla! A da so čisto pozabili nanje, na ženske in na njihov pomen za upor! Kot da ne vedo, da so revirke za revirje, kar je Mona Liza za Pariz ...
Vsekakor pa je na naši redakciji, da razjasni še eno zadevo, ki bi sicer utegnila v zgodovino brez epiloga; namreč, zakaj imajo Zagorjani po mnenju predsednika tamkajšnjih borcev Miloša Prosenca srečo, kljub temu da jim je za dan upora govoril Nemec? Sreča je, pravi gospod, da je podpredsedniku državnega zbora mama dala ime Matjaž. Ker če bi bil Adolf ...
