Zasavska hvalnica norosti: Po Dončiću - Čeferin

Vsiljevanje volje drugim je običajno znamenje obupa.

Objavljeno
28. september 2017 23.36
Polona Malovrh
Polona Malovrh

Samo sedemkrat je moralo sonce vziti in zaiti, da je postalo jasno: zagorske lovke ne segajo le visoko pod koš do Luke Dončića, temveč tudi do nogometnih zelenic Aleksandra Čeferina. Zasluge za razkritje imata Bojan Požar, ki na svojem portalu bralce sproti obvešča o izidu vojne prvega moža Evropske nogometne zveze s TV 3, in očitno zvesti bralec portala iz Zagorja Primož Štendler, svetnik zagorske NSi. Če bi v Zasavju izbirali ime tega tedna, bi lovorika neizpodbitno šla njemu. Ker pa je ne, ostaja prvemu Zagorjanu - Švaganu.

V vsega treh dneh je svetnik NSi dvakrat reševal čast Zagorjanov. A se bojimo, da je nobenkrat ni rešil. Najprej je na ponedeljkovi seji vrtal v župana Švagana, kako je lahko občina kupila Sveo od Ledave za 150 tisočakov manj, kot je Ledava odštela zanjo stečajniku. Zdelo se je, da je občinstvo za mikron oddaljeno od težkih vprašanj o ozadju dogajanja, o korupciji, podkupovanju, o morebiti obljubljenih kasnejših poslih, financiranih iz javnega denarja ... in kar je še takšnega mafijskega besednjaka.

Štendler, tudi sam že dve desetletji podjetnik, je izrazil željo spoznati lastnike Ledave - nekje iz Luxembourga oziroma iz ZDA so -, ker bi tudi sam z njimi rad napravil tako fantastičen nakup, kot ga je Švagan. Slednji ga je pomiril, da mu ni treba poznati Američanov ali šefov Ledave. »Vi poznate mene,« je rekel in še, da v ozadju ni nobenega sumljivega posla. Z zlatimi črkami pa da bo zapisan v zagorsko zgodovino datum, ko je Svea spet postala zagorska.

V sredo je bil svetnik NSi spet v akciji. Kolege iz občinskega sveta je opozoril na članek Požarreporta, ki omenja tudi direktorico Zavoda za šport Zagorje. Kot bi jih dregnil pod rebra, pokazal s prstom na prisotne, počasi srknil iz ravno prav ohlajenega kozarca šampanjca, zajel sapo in olajšano ugotovil: »Pa jo imamo - afero.« Če se je že tista s Sveo in županom izjalovila ...

Tokrat je bil svetnik bolj previden. Ni rekel, da bi rad spoznal direktorico zavoda in delegatko Uefe. Le pisnih pojasnil vsem svetnikom, ki so jo v zavod imenovali, bi želel od nje glede na navedbe v članku. Da spoznajo ozadje dogajanja. Če poenostavimo: v bistvu ga zanima, ali je Samantha Tina Lovše Čeferinu res podpisala dokument, da je bil pet let aktiven v izvršnem odboru kluba malega nogometa Svea Litija, da je lahko kandidiral za predsednika Nogometne zveze Slovenije. Še dobro, da je direktorica pravnica, ki je diplomirala iz teme mirnega reševanja medstrankarskih, no, mednarodnih sporov.

Ko tole pišemo, se tudi v zasavski medobčinski kuhinji, zlasti v trboveljskem elektorskem loncu že hudo kuha, ni pa jasno, ali bo prva trboveljska gospodična Gabrič na kviazu hotela imeti vse elektorje za volitve državnega svetnika ali bo k loncu primorana pripustiti tudi druge. Nič hudega, če se bo zaradi tega kdo v kviazu naposlušal očitkov. Vsiljevanje svoje volje je običajno znamenje obupa.