Zasavska hvalnica norosti: Po vesti, ne povesti!

Alep, San Francisco, Zasavje. Če nabor preberete s kar največjo subtilnostjo, vam rdeča nit seznama ne more pobegniti. Reče se ji upor. V njej se skrivajo Uporniki z veliko začetnico. Rušijo Sirijo, hodijo po Kaliforniji in v temeljih majejo našo Slovenijo.

Sploh v Švaganovem Zagorju, za primer, so jo pohiteli majat. Dan upora so proslavili že v torek zvečer. Prvi Zagorjan Matjaž Švagan je na oder, kjer je ves večer orala pesem o svobodi in uporu, zaradi česar je proti koncu slovesnosti celo Primorska vstala, povabil soimenjaka, podpredsednika državnega zbora Nemca. Svoj izbor osrednjega govorca je Švagan za našo redakcijo utemeljil: »Slovenija še ni doživela, da bi ji ob dnevu upora govoril – Nemec …«

Seveda se je to prvič zgodilo v – Zagorju, mestu, od koder je pred dnevi v San Francisco odpotoval letošnji okoljski nobelovec Uroš Macerl. Me je ustavil občan Trbovelj, češ, kakšne slavospeve mediji pojemo kmetu, ki je zaprl Lafarge: »Najhujša pa je ta, da ste ga razglasili za nobelovca …« Nisem si mogla kaj, da ne bi – sicer ne njemu, temveč oni packariji od zavisti v njem – razodela, da je Goldmanova okoljska nagrada tudi v denarju, kot Nobelova, … in kot je bila v denarju nagrada, ki jo je Holcimlafargeev generalni direktor Eric Olsen plačeval borcem Isisa v Siriji, da bi mu pustili cementarno celo. Multinacionalka jo najbrž potrebuje, da bi lahko proizvedla dovolj cementa za Trumpov zid na meji z Mehiko. Kot se je izkazalo, pa na čelu cementarne ne potrebuje menedžerja Olsnovega kova. Odslovili so ga na isti dan, ko je svet nagradil Macerla. Kakšno neverjetno igro igra stvarstvo!

Sicer pa je le malo manjkalo, pa bi Macerl po nagrado namesto v žaru zmagovalca prispel v – žari. O podrobnostih ne bomo, a Macerl, ki sicer že od nekdaj verjame, da je nekaj tam gori, kar pazi na dogajanje tu doli, se je pred mesecem dni znova rodil. Nekatere je strah, da še bolj uporen, kot je bil ...

Zanimivo razlago o sencah uporništva in esencah zmagovalcev sem slišala od odvetnika Janeza Stuška, s čigar pravno pomočjo je Eko krog dobil bitko proti sežiganju odpadkov v Lafargeu: Kadar človek v danem trenutku govori, kar čuti, to pomeni, da govori po vesti. In pred vestjo ni obrambe, ni nasprotnega argumenta, ki bi vzdržal. To lekcijo bo moral svet še vzet' …

Ko tole povest pišemo – po vesti! –, se nezadržno približuje dan upora. V prostor, kjer pišemo, bodo ob 16. uri vstopili pripadniki protiteroristično-, epidemiološko-, radiološko-, dekontaminacijsko- in kar je še takih državnih zaščitno-obrambnih enot. Kajti deset metrov zračne črte stran bo potekala vélika slovesnost ob dnevu upora naše male države. Prvič v rdečih revirjih! Bomba! Joj, pardon, v teh dneh je treba v Trbovljah tudi to besedo izgovarjati nekoliko tiše. Bo le ves državni vrh pri nas …